Prijavite se na brezplačne e-novice!
Starejši računalničarji se Microsoftovega začetnega pristopa do odprtokodnih rešitev lahko spomnijo po marketinških kampanjah v ZDA, ki so jih spremljali slogani, kot sta »Linux je rakasta tvorba« ter »Odprta koda je neameriška«. Desetletja nazaj se je namreč velikan iz Redmonda z vsemi silami boril proti odprti kodi, saj jo je dojemal kot eksistenčno grožnjo. Posebej zabavne so bile najrazličnejše Microsoftove študije, ki so tako ali drugače dokazovale pomanjkljivosti projektov, temelječih na odprti kodi – in stranke so jim verjele. V sodobnem računalništvu, kjer vladajo oblaki in novi poslovni modeli ter storitve, pa je odprta koda Microsoftova najboljša prijateljica.
Redmond prispeva največ
Sodeč po svežih podatkih največjega spletišča z odprtokodnimi rešitvami GitHub v »odprtokodno vesolje« Octoverse največ pametnih glav prispeva Microsoft. Ima 16.419 kontributorjev, katerih delo prispeva k širitvi skupnosti odprte kode, medtem ko jih ima Facebook 15.682, Google pa 12.140. Red Hat, podjetje, ki ga večina računalnikarjev označuje za največje odprtokodno podjetje na svetu, saj ponuja vrsto istoimenskih poslovnih distribucij operacijskega sistema Linux ter podpornih storitev, se po številu razvijalcev, ki delajo z odprto kodo, ne uvršča niti v prvo deseterico.
Temelje je postavil Steve Ballmer
Zakaj si je torej Microsoft premislil glede odprte kode? K spremembi je največ botroval nov poslovni načrt. Čeprav danes vsi trepljajo po rami novega direktorja Satya Nadella in poudarjajo njegov prispevek k bolj odprtemu in razgledanemu Microsoftu, se je nagibanje k odprti kodi začelo že v času karizmatičnega, a napornega Steva Ballmerja. Ta je zagnal oddelek Microsoft Open Technologies ter začel odpirati platformo .Net in poskrbel za skladišče Microsoftove kode CodePlex. V njegovem času je zrasla tudi oblačna platforma Azure, ki je spremenila Microsoftov pogled na programsko opremo.
Največ denarja je v oblačnih storitvah
Office 365 ter celo Xbox in številne druge programske rešitve so postale storitve iz oblaka, s katerimi Microsoft služi vsak mesec več. Vojski prodajalcev ni treba več vsakih nekaj let podjetij prepričevati v nakup nove različice pisarniškega paketa, strežniškega operacijskega sistema in drugih rešitev.
Medtem ko odprta koda sama po sebi podjetjem ne omogoča bajnih zaslužkov, je denarja v oblačnih storitvah bistveno več. V bistvu danes največ denarja z odprto kodo ne zaslužijo tista podjetja, ki jo prodajajo, temveč giganti, ki na njej snujejo svoje rešitve in storitve – na primer Google in Facebook. Po tem vzoru tudi Microsoft odprtih rok v Azure sprejema na odprti kodi temelječo programsko opremo.
