Kako učinkovito je v boju proti kiberkriminalu javno-zasebno partnerstvo?
Moram reči, da zelo učinkovito. Smo sicer šele na začetku, a sodeč po sodelovanju z varnostnima podjetjema Kaspersky Lab in Intel Security ter organizacijo Europol v projektu No More Ransom (V okviru tega projekta osveščajo javnost o nevarnostih izsiljevalske programske opreme in pomagajo žrtvam obnoviti podatke brez plačila odkupnine kibernetskim kriminalcem; op. ur.) smo vsekakor na pravi poti. Skupaj smo uspeli streti marsikateri trd oreh in prekiniti delo kiberkriminalcev ter jih več spraviti tudi za zapahe. Verjamem, da bomo v prihodnje še bolj učinkoviti. Prizadevamo si namreč, da bi se organom pregona po državah pridružila ne le varnostna podjetja, temveč tudi proizvajalci opreme, saj je tudi v njihovem interesu, da zagotovijo kar najboljšo varnost svojih naprav.
Kaj vse bi še lahko naredili?
Veliko bi lahko še naredili in tudi bomo. Treba je širiti zavedanje o pomembnosti boja proti kiberkriminalu. V ljudeh je treba ustvariti željo, da ga odpravimo. Nekatere policije že imajo oddelke za specializirane oblike kiberkriminala. Kombiniranje policijskih znanj z digitalnimi znanji je prioriteta. V policiji zaposlujemo prave IT-strokovnjake, kar je zelo pomembno. Vsak dan veliko časa presedimo skupaj in se učimo drug od drugega. Tudi policija postaja vse bolj digitalna. Povezujemo se z varnostnimi podjetji, ponudniki storitev dostopa do interneta, ponudniki storitev gostovanja strežnikov in drugimi podjetji. Spremeniti bo treba tudi del zakonodaje.
Kakšne izkušnje imate z vsem tem na nizozemski policiji?
Nizozemska policija je oddelek za boj proti spletnemu kriminalu oblikovala pred desetimi leti. V tem času smo pridobili veliko izkušenj. Danes je zelo pomembno ustvarjanje razumevanja med ljudmi, kako velika težava je pravzaprav kriminal v spletnem prostoru. Mlade je treba vzgajati, da bodo želeli postati inšpektorji za digitalni svet in loviti lumpe po spletu. Nekateri mladi si že od mladih nog želijo biti policisti in če med šolanjem pridobijo še znanja o programiranju in informacijski varnosti, lahko postanejo odlični sodelavci v boju zoper kibernetski kriminal. Je pa res, da ne moremo vsega narediti sami. Da bi preprečili črn scenarij, rabimo širše, celo globalno sodelovanje.
Danes imamo predele mest, ki so označeni kot nevarni. Se lahko zgodi, da tudi internet nekoč ne bo več varen?
Res obstajajo predeli mest, ki niso varni. Kaj naredite v tem primeru? Se jim izognete. Enako velja za internet. Ne zahajajte na temno stran interneta.
Bi lahko napadalci okužili celoten internet ter ga naredili nevarnega in tako uničili?
Nikoli sicer ne reci nikoli, a v to ne verjamem. Po svetu deluje cela vrsta organizacij, ki si prizadevajo, da je internet varen.
Katera vrsta spletnega kriminala je najbolj problematična?
Največ težav ta hip povzroča izsiljevalska programska oprema. Z njo kibernetski kriminalci zaklenejo naprave in podatke ter od uporabnikov zahtevajo odkupnino.
Kaj najbolj učinkovito zaleže v boju proti njej?
Poleg rabe sodobnih varnostnih rešitev proti vsem vrstam digitalnih groženj še najbolj zaleže izobraževanje uporabnikov.
Hekerji vse pogosteje kradejo tudi digitalne identitete uporabnikov. Za identifikacijo se po svetu že uporabljajo tudi biometrične rešitve. Kaj se bo zgodilo, ko bodo hekerji ukradli naše biometrične podatke? Gesla namreč lahko spremenimo, podobe naše zenice, žil v roki ali prstnih odtisov pa ne.
V tem primeru bo skrb za varnost naprav še toliko pomembnejša. Biometrijo bi morali uporabljati le za uporabniška imena, ne pa tudi za gesla. To je velika napaka. Z biometričnimi podatki je treba res biti previden. Že pri biometričnih potnih listih zaznavamo precej zlorab.
Nekateri strokovnjaki menijo, da bo naslednja svetovna vojna potekala le še na spletu. Se strinjate?
Če bo prišlo do naslednje svetovne vojne, se vse najbrž ne bo odvijalo le na spletu. Je pa res, da bo informacijska tehnologija nadvse pomemben člen. Že danes je v vojski veliko stvari avtomatiziranih. Če bi odpovedala informacijska tehnologija, pilot ne bi mogel več upravljati letala. Okužena letala bi bila lahko velik problem za katerokoli vojsko. Ne nazadnje tehnologija in komunikacije zadevajo prav vsakega posameznega vojaka. Ti že danes uporabljajo nekatere napredne nosljive rešitve. Če bi hekerji uspeli prevzeti nadzor nad njimi, bi lahko prišlo do nevarnih situacij – vojake bi lahko zavedli, da bi napadali »svoje«. Vojska se danes resnično zelo zanaša na tehnologijo.
Menite, da kiberkriminal v prihodnosti lahko znatno omejite, morebiti celo izkoreninite?
Seveda bi si ga želeli izkoreniniti, a se to ne bo zgodilo. Kriminal pač obstaja skozi celo zgodovino. Mi se borimo proti njemu. Vztrajati moramo proti lovljenju kriminalcev in jih onemogočati. Danes je vse več spletnih kriminalcev predvsem zaradi tega, ker je to relativno lahko postati – skoraj vse lahko počneš iz sobe. Zaradi tega bo tradicionalnih kriminalcev vedno manj.
