IKT

Sektor IKT lani za tri odstotke povečal dodano vrednost

Sektor IKT je leta 2015 ustvaril 3,6 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 1,2 milijarde evrov dodane vrednosti, so danes sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije.

Podporniki obveščajo

FINANCE
IKT
Prisedite k Roku Pirnatu, B2 BI, in Tonetu Stanovniku, Špica
IKT
Podkast Bi na rumeni stol?
IKTPodpornik projekta Prisedite k Roku Pirnatu, B2 BI, in Tonetu Stanovniku, Špica

Slišali boste razpravo o pomenu prilagajanja tržnim trendom, nenehnemu izboljševanju in vlogi, ki jo igra umetna inteligenca v prihodnosti tehnologije in poslovanja.

FINANCE
IKT
Varnost digitalnega okolja v šolah – ključ do uspešnega izobraževanja v digitalni dobi
IKT
TRETJI RAVNATELJEV ZAJTRK
IKTRedakcija IKT Varnost digitalnega okolja v šolah – ključ do uspešnega izobraževanja v digitalni dobi

Na tretjem ravnateljevem zajtrku, ki ga je organiziralo podjetje eŠola, je bil izpostavljen pomen zagotavljanja varnega digitalnega okolja za šole.

FINANCE
IKT
NIL je pridobil certifikat ISO 22301 za upravljanje neprekinjenosti poslovanja
FINANCE
IKT
Znani so trije finalisti za nagrado Feniks
IKT
POSLOVNO SVETOVANJE
IKTPodpornik projekta Znani so trije finalisti za nagrado Feniks

Nagrada se podeljuje najboljšim projektom s področja poslovnega svetovanja

FINANCE
IKT
Skupina Actual I.T. ima novo vodstvo
IKT
SPREMEMBE
IKTPodpornik projekta Skupina Actual I.T. ima novo vodstvo

Pavle Jazbec je prevzel strateško vodenje v okviru upravnega odbora, novo operativno vodstvo pa bodo sestavljali Mitja Buda, Tjaša Peroša in Igor Hostnik.

17.11.2016 11:44
Čas branja: 2 min

Podjetja v sektorju IKT so lani v primerjavi z letom 2014 prihodke od prodaje povečala za pet odstotkov. Prihodek teh podjetij je pomenil 4,3 odstotka celotnega prihodka, ki so ga ustvarila vsa podjetja, ki so se lani ukvarjala pretežno s tržnimi dejavnostmi. Enajst odstotkov prihodka sektorja IKT so ustvarila podjetja v proizvodnem sektorju, 89 odstotkov pa podjetja v storitvenem sektorju IKT.Večino prihodka so ustvarila podjetja v telekomunikacijskih dejavnostih (37 odstotkov), sledila so podjetja v dejavnosti računalniškega programiranja, svetovanja in drugih s tem povezanih dejavnostih (31 odstotkov) in podjetja v trgovina na debelo z napravami za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (16 odstotkov).

Proizvodni sektor z viško rastjo dodane vrednosti od storitvenega

Podjetja v sektorju IKT so lani ustvarila za 1,2 milijarde evrov dodane vrednosti, kar je bilo tri odstotke več kot predlani. Ustvarjena dodana vrednost je predstavljala 6,3 odstotka dodane vrednosti vseh podjetij, ki so se lani ukvarjala s pretežno tržnimi dejavnostmi. V proizvodnem sektorju IKT je bila za 13 odstotkov višja, v storitvenem sektorju IKT pa za dva odstotka višja kot leta 2014. 

Večji del dodane vrednosti so ustvarila podjetja v dejavnosti računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti (500 milijonov evrov ali 41 odstotkov dodane vrednosti celotnega sektorja IKT. Sledila so podjetja v telekomunikacijski dejavnosti (482 milijonov evrov ali 40 odstotkov celotne dodane vrednosti sektorja IKT). 

Število oseb, ki delajo v IKT, še raste

V sektorju IKT je lani delalo 24.558 oseb (zaposlene ali samozaposlene osebe), kar je pet odstotkov več kot predlani. Večina jih je delala v storitvenem sektorju IKT, in sicer 87 odstotkov. Število oseb, ki delajo, je v primerjavi s prejšnjim letom upadlo le v telekomunikacijskih dejavnostih, in sicer za odstotek. Njihovo število se je v storitvenem sektorju IKT izraziteje povečalo v dejavnosti računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti (za sedem odstotkov) in v obdelavi podatkov in s tem povezanih dejavnostih (za 11  odstotkov). V proizvodnem sektorju IKT se je za 13 odstotkov povečalo število zaposlenih v proizvodnji elektronskih naprav za široko rabo.

Dobre pol milijarde evrov za plače

Več sredstev kot v prejšnjem letu je sektor IKT lani namenil tudi za plače, in sicer 559 milijonov evrov, kar je za pet odstotkov več kot leta 2014. V proizvodnem sektorju so za plače porabili 12 odstotkov, v storitvenem sektorju pa  88 odstotkov tega zneska. So se pa sredstva za plače bolj povečala v proizvodnem sektorju IKT, in sicer za devet odstotkov), medtem ko so v storitvenem sektorju IKT narasle za štiri odstotke.

V sektorju IKT je lani delovalo 7.198 podjetij, kar je devet odstotkov več kot leta 2014. V proizvodnem sektorju se je njihovo število povečalo za tri odstotke, v storitvenem pa za devet odstotkov.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
IKT
Slovenski IKT: Težav z naročili ni več, so pa zato toliko večje zaradi pomanjkanja kadrov
IKT
IKTEsad Jakupović Slovenski IKT: Težav z naročili ni več, so pa zato toliko večje zaradi pomanjkanja kadrov

Vizija, znanje, osredotočenost in odločnost bodo tudi letos odločilni za globalno konkurenčnost Slovenije na področju IKT

FINANCE
Zakaj mora Cerar javnemu sektorju reči ne
Finance
Rok Pikon Zakaj mora Cerar javnemu sektorju reči ne 9

Le upamo lahko, da bo ob koncu mandata vseeno spoznal svojo odgovornost do države in v pogajanjih nastopil čim bolj trdno.

FINANCE
Kako je Cerar zapravil milijardo evrov
Finance
Jurij Šimac Kako je Cerar zapravil milijardo evrov 7

Za višje neto plače. To bi morala biti rdeča nit kampanje pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami.

FINANCE
IKT
Ste izpeljali odličen B2B e-commerce projekt? Prav vas iščemo!
IKT
SPLETNO POSLOVANJE
IKTFinance PRO Ste izpeljali odličen B2B e-commerce projekt? Prav vas iščemo!

Z izborom želimo ozaveščati o pomenu in koristih digitalizacije medpodjetniškega poslovanja ter predstaviti slovenske dobre prakse spletnega poslovanja na področju B2B

FINANCE
Dileme slovenskih javnih plač
Finance
Jurij Šimac Dileme slovenskih javnih plač 11

Število zaposlenih in masa plač v javnem sektorju še nikoli nista bila tako velika kot danes

FINANCE
Ena Slovenija proti drugi Sloveniji – kdo bi v resnici moral stavkati
Finance
Jure Ugovšek Ena Slovenija proti drugi Sloveniji – kdo bi v resnici moral stavkati 46

Kakšna je razlika med plačami v javnem in zasebnem sektorju, kje so ljudje ostajali brez služb in koliko pravzaprav hočejo sindikati?

FINANCE
Tudi zato medicinske sestre ne morejo dobiti višjih plač
Finance
Teja Grapulin Tudi zato medicinske sestre ne morejo dobiti višjih plač 10

Na eni strani denarja ni, na drugi ga je dovolj za nepotrebne stroške, kot so subvencije podjetjem v času gospodarske rasti in upadanja brezposelnosti

FINANCE
Nova revija Finance: panoge prihodnosti
PRO
Finance
NOVA REVIJA FINANCE
Finance PRO Nova revija Finance: panoge prihodnosti (PRO)

Vabljeni v zakulisje šestih prepletenih panog prihodnosti