Prijavite se na brezplačne e-novice!
Če želimo strokovno osvetliti pojem digitalizacija, si lahko pomagamo z dokumenti in strategijami inovativnih podjetij, Evropske unije (ec.europa.eu/digital-agenda/en/digital-europe) ali vodilnih držav. Tudi Slovenija ima v obravnavi dokument z naslovom Strategija Digitalna Slovenija 2020. »Vendar je veliko pomembnejše, da ne gre le za strategije, ampak za revolucionarne spremembe, ki jih informacijsko-komunikacijske tehnologije ter nove rešitve in novi poslovni modeli vnašajo v delo podjetij in v vsakodnevno življenje ljudi,« poudarja Janez Bešter, predstojnik Laboratorija za multimedijo na Fakulteti za elektrotehniko (LMMFE) Univerze v Ljubljani.
Gospod Bešter, kakšne so te revolucionarne spremembe?
Gre za nova razmerja moči med tistimi, ki razumejo in uvajajo rešitve na podlagi interneta stvari (IoT) ter obdelave in uporabe znanj iz velike količine podatkov. Tisti, ki imajo v rokah najbolj zmogljive platforme v oblaku za obdelavo in uporabo podatkov, bodo s temi novodobnimi IoT-rafinerijami ustvarili največ dodane vrednosti. Google je zaradi učinkovite izrabe uporabniških podatkov eno izmed najbolj vrednih in uspešnih svetovnih podjetij. In to zgolj z uporabo podatkov, ki jih uporabniki sami vnesemo ali ustvarimo. Predstavljajte si, kaj vse je šele mogoče doseči s podatki, ki jih zbirajo milijarde senzorjev in drugih naprav, kakšne nove storitve in aplikacije lahko ponudimo ljudem. To je revolucionarno področje, ki po eni strani zahteva premišljena pravila igre in regulativo, po drugi pa prava znanja in nove poslovne modele.
Kako resno morajo slovenska podjetja upoštevati internet stvari?
Vsekakor bolj resno, kot so ga doslej. Vsak dan je vse več naprav, ki nas obkrožajo, povezanih v internet in že danes smo sposobni smiselno uporabljati podatke, ki jih te naprave beležijo ali ustvarjajo. Lahko komuniciramo z njimi in jih krmilimo. Ta sprememba izjemno vpliva na številne ustaljene poslovne modele, prinaša nove metode poslovanja, omogoča načrtovanje povsem drugačnih produktov, optimizacijo stroškov, višjo dodano vrednost in globalno prisotnost. V teh novih prostranstvih lahko najdemo tudi velike priložnosti za Slovenijo. Podobno, kot ima lahko srednje podjetje boljšo in bolj učinkovito spletno prisotnost od multinacionalke, lahko tudi manjša poslovna okolja presežejo svoje fizične omejitve z vrhunskim delovanjem v globalnem digitalnem prostoru.
Kdaj bomo občutili spremembo, o kateri govorite?
V svoji dlani jo lahko občutimo že danes, ko s pametnim telefonom upravljamo avto ali bančni račun, nastavimo delovanje strojev v tovarni ali na daljavo preverimo varnost doma. Za podjetja je ključno predvsem razumevanje novih možnosti in vse večjih pričakovanj uporabnikov. Tisti, ki bodo preveč zazrti zgolj v svoje izdelke ali storitve, ne da bi hkrati razumeli, kako se ti produkti ali storitve umeščajo v kontekst novega digitalnega sveta, bodo težko konkurenčni.
Se lahko odločimo, da nismo del te revolucije, da bomo brez interneta stvari?
Odločimo se sicer lahko, vendar takšna lokalna odločitev globalno ne bi niti malo vplivala na razvoj interneta stvari. Zgolj izločala bi nas iz sveta v smislu gospodarskega, tehnološkega in s tem povezanega družbenega razvoja. Zato je edini odgovor na to vprašanje: »Nikakor ne!« Da imamo nastavke v pravi smeri, kaže strategija Digitalna Slovenija, to je tudi sporočilo obiska vladne delegacije v ZDA, to potrjujejo strategije digitalne transformacije nekaterih podjetij in ustvarjanje novih funkcij za področje digitalizacije. Zakorakali smo torej v te spremembe in smo na začetku pomembne nove poti. Vendar bomo potrebovali veliko poguma in odločnosti, preseči moramo zelo stare miselne vzorce in cone udobja, ki nas močno držijo nazaj. Ena izmed takih misli je, da lahko digitalizacijo podjetja usmerjajo in izpeljejo le informatiki, kar ni mogoče.
Kaj oziroma kako pa bo mogoče?
Vodilna svetovna podjetja, in tudi kar nekaj slovenskih, so intenzivno začela postopke transformacije. Oblikovala so strategije digitalizacije, začela so izvajati aktivnosti in kot uporabniki bomo kmalu lahko izjemno veliko pridobili na številnih področjih. Na primer e-zdravstvo, pametna mesta, digitalizacija prometa in še bi lahko naštevali. Dejstva iz poslovnega sveta so izjemno zgovorna: najbolj inovativna in uspešna podjetja so digitalna podjetja. Formula za uspeh v prihodnje bo: današnje podjetje + novo znanje + IKT + sveži, inovativni kadri + razvoj novih poslovnih modelov in storitev.
Kakšno vlogo igra pri tem multimedija?
Multimedija je v novi gospodarski paradigmi enako pomembna, kot je bil televizijski zaslon v začetku dobe televizije. Številna podjetja imajo danes večinoma le osnovno spletno stran, ne uporabljajo metod internetnega in vsebinskega marketinga, ne razumejo priložnosti in izzivov uporabe multimedije in mobilnih naprav za izobraževanje ter interno komunikacijo in komunikacijo s kupci. To so vse kritične točke, ki jih je mogoče hitro odpraviti. Prvi pospešek je običajno pri viziji menedžerjev v podjetjih ter pridobitvi več znanj o IKT in digitalni ekonomiji. Naslednji pogoj pa so vrhunski, inovativni kadri s tega področja. Fakulteta za elektrotehniko je skupaj s fakulteto za računalništvo in informatiko in v povezavi s partnerskimi podjetji dovolj zgodaj prepoznala globalne tehnološke in kadrovske usmeritve in vpeljala študijski program multimedija (več o tem si lahko preberete na spletni strani www.multimedija.info, op. a.) ter nove programe profesionalnih izobraževanj ICT Academy za strokovnjake in uprave podjetij.
Imamo dovolj kadrov za te nove izzive?
Kadrov, ki so ključni za uresničevanje strategij in razvoj, izjemno primanjkuje tako v Sloveniji kot v EU, kjer je do leta 2020 primanjkljaj strokovnjakov za področje IKT ocenjen na 825 tisoč. Naš novi program multimedija je bil zelo dobro sprejet, vpisujemo zelo nadarjene maturantke in maturante, kar pomeni, da to pomembno področje privlači ambiciozne in zagrete posameznike. K temu pripomorejo akcije, kot je »Inženir(ka) bom!«, predvsem pa tudi naš obsežni ekosistem IKT-talentov, prek katerega delamo z mladimi skozi osnovno in srednjo šolo ter fakulteto. Tudi z novimi oblikami, kot sta OpenLab in MakerLab, omogočamo, da mladi ustvarjalnost usmerijo v produktivizacijo novih zamisli.
Je panoga IKT pripravljena za takšne izzive?
IKT je strateška panoga v vseh možnih pogledih in IoT je njen vodilni izziv prihodnosti. Dober primer konvergentnosti gospodarsko-raziskovalnih potencialov lahko najdemo v Tehnološki mreži ICT, ki ima internet stvari za svojo prioritetno strateško usmeritev. Z mednarodnimi partnerji je soustanovila IoT Forum in se vključila tudi v Alliance of Internet of Things for Innovation (AIOTI). Gre za strateško združenje pod direktivo evropske komisije, v katerem delujejo mnoga vodilna svetovna podjetja, na primer Alcatel, Bosch, Cisco, IBM, Intel, Orange, ABB, Philips, Samsung, Siemens, Telefonica, Volvo, Huawei in druga. Tehnološka mreža ICT je znotraj AIOTI dejavna v nekaterih ključnih strateških skupinah, pomembnih za Slovenijo, kot so skupina za pametna mesta in skupnosti, skupina za mobilnost, skupina za pametne tovarne ter skupina za pametno življenjsko okolje in staranje. Skratka, kot stroka smo pripravljeni in ogledalo naše kakovosti je največji mednarodni oder.
Smo se sposobni premakniti iz inovacijskih sledilcev v inovacijske vodje?
IKT je pomemben del enačbe inovativne družbe. Zato se kot stroka močno povezujemo, tako skozi združenje ZIT pri GZS kot prek Tehnološke mreže ICT. Pomembno je, da vseskozi skrbimo za razvoj IKT-znanj, da skupaj usmerjamo to področje in tesno sodelujemo pri strateških projektih, ki imajo večje cilje, kot jih lahko uresniči eno samo podjetje. Potem lahko dosežemo preboj. Tehnološki mreži ICT je uspelo povezati nekaj prebojnih projektov pomembnih slovenskih tehnoloških podjetij in raziskovalnih organizacij, ki imajo to ambicijo. V novo razvojno perspektivo EU vstopamo s konkretnimi načrti, ki jih bomo v močnem gospodarsko-raziskovalnem partnerstvu pripeljali do trga in posledično do dodane vrednosti za uporabnike, državo in družbo. S tem smo ustvarili tudi trdne temelje močnega grozda oziroma horizontale IKT, ki bo pomembna za dodano vrednost v gospodarstvu in sorodnih področjih interneta stvari. To je dobra priložnost tudi za povezovanje raziskav s podjetji in najboljše kadre, da se preizkusijo in dokažejo na ravni globalnih izzivov.
