Prijavite se na brezplačne e-novice!
Dogodek vsako leto pritegne ugledne strokovnjake, raziskovalce in gospodarstvenike ter daje odličen vpogled v preteklo, trenutno in prihodnje dogajanje na področju robotike. V Cankarjevem domu pričakujejo več kot 500 obiskovalcev iz industrije, poslovne sfere in akademskih krogov.
Nosilci naslednje industrijske revolucije
Reinhard Lafrenz, generalni sekretar euRobotics, poudarja, da mora Evropa storiti vse, da postane številka ena v naslednji industrijski revoluciji. Roboti bodo eni ključnih igralcev, saj bodo v najrazličnejših vlogah pomagali uresničevati strategijo digitalizacije evropske industrije, ki jo je sprejela Evropska komisija. V Ljubljani si bomo tako čez slabe tri tedne ogledali številne projekte s področja robotike, za katere so poskrbeli zasebniki, podjetja ob pomoči evropskih sredstev in zanimiva javno-zasebna partnerstva.
Slovenija dobro vidna na robotskem zemljevidu
Slovenija se z 90 aktivnimi roboti na 10 tisoč zaposlenih uvršča relativno visoko na seznamu držav, kjer sta avtomatizacija in robotizacija občutno prisotni. V Evropi sicer danes deluje le četrtina vseh robotov na svetu, obstaja pa realna možnost, da bo napredek na Kitajskem, v Aziji in ZDA poskrbel za še slabše razmerje. Zato se morata Evropa in Slovenija seveda ustrezno odzvati.
Slovenija ima veliko inovatorjev
Lafrenz je prepričan, da regijske strategije pametne specializacije lepo dopolnjujejo robotsko strategijo. Sodelavec Uwe Haass ga je dopolnil s pohvalo Sloveniji, ki da je dobro indistrualizirana država z veliko inovatorji, raziskovalci in znanstveniki, zato organizacija ERF 2016 v Ljubljani ni presenečenje. Partnerji pri organizaciji dogodka so med drugim Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani; Inštitut Jožef Stefan in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU).
Velika priložnost za slovenske raziskovalce
»Slovenija je bila kot gostiteljica dogodka izbrana na podlagi močne vključenosti v mednarodni raziskovalni prostor in na osnovi referenc slovenskih znanstvenikov. Dogodek zaradi obiska mednarodno uveljavljenih strokovnjakov s področja robotike seveda predstavlja pomembno priložnost za slovenske raziskovalne partnerje in domačo industrijo,« je poudaril Marko Munih, predstojnik Laboratorija za robotiko (Robolab) na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Brez robotov ne bi bilo sodobnih naprav
Munih je že na lanski novinarski konferenci ob evropskem tednu robotike predstavil tudi vpliv robotizacije v regiji in širše. Za praktično vse države velja, da je robotizacija povezana z gospodarsko rastjo in novimi delovnimi mesti ter državam prinaša konkurenčnost in gospodarsko rast. »Brez robotike ne bi bilo napredka, pa tudi ne bi bilo sodobnih naprav kot so pametni telefoni in računalniki,« ugotavlja Munih.
Prihajajo nova, drugačna delovna mesta
Po Munihovih besedah je strah pred izgubo delovnih mest odveč. Zadnje raziskave zgovorno kažejo, da robotizacija ustvarja nova, drugačna delovna mesta, ki predvidevajo sodelovanje človeka in robota. Mednarodna zveza za robotiko ocenjuje, da bo prav robotizacija industrij v letih 2017-2020 v svetu ustvarila en do dva milijona novih delovnih mest - največ na področju elektronike, fotovoltaike, električnih vozil, proizvodnje, prodaje in prehranske industrije.
