Podjetja, ki uvajajo računalništvo v oblaku, se srečujejo z izzivi, ki jih prenaša s seboj mozaik storitev in izvedbenih možnosti. Pri hibridnem oblaku gre predvsem za hkratno uporabo storitev iz zasebnih in iz javnih oblakov. Podjetja pri tem navadno z viri iz javnih oblakov dopolnjujejo zmogljivosti zasebnega oblaka. Tako si zagotovijo razširljivost in dodatne zmogljivosti brez investicij v lastno oblačno infrastrukturo oziroma v tehnologije, ki so za požarnim zidom.
Dodajanje virov iz javnih oblakov je cenovno ugodno, ne obremenjuje kapitala, predvsem pa se plača le za tisto, kar se v resnici potrebuje. Čeprav gre pri računalništvu v oblaku v resnici še vedno predvsem za storitve gostovanja, torej infrastrukture kot storitve (IaaS), pa se pri obravnavi hibridnih oblakov hitro pojavita tudi druga modela, platforma kot storitev (PaaS) in aplikacije kot storitev (SaaS).
S čim v javni oblak
Ob razmišljanju o dopolnjevanju zmogljivosti je pomemben predvsem varnostni vidik. Tako podjetja na primer spletne strežnike postavijo v javni oblak, medtem ko podatke hranijo na lastni infrastrukturi. Podobno je tudi pri podpori mobilnim uporabnikom, ki na primer uporabljajo storitve mobilne pošte ali pisarne Office 365, v zalednem sistemu pa običajne namestitvene programe.
Z uporabo hibridnih sistemov se predvsem poveča prožnost pri pridobivanju zmogljivosti, pri čemer se ohranja visoka stopnja varnosti, ki jo zagotavljajo interni sistemi. Medtem ko je infrastrukturno gledano zgodba hibridnih oblakov precej preprosta, se z vidika aplikacij ta kaj lahko spremeni in dobi mnogo odtenkov.
Slovenci še nezaupljivi
V Sloveniji je še precejšnje nezaupanje v varnost oblakov, zato na primer poslovne informacijske sisteme podjetja poganjajo na lastni infrastrukturi - predvsem večja podjetja v zasebnem oblaku. Vendar pa niso tako občutljiva, ko gre za sisteme, ki niso jedrni. Tako ob lastnih storitvah s pridom uporabljajo storitve v drugih zasebnih in javnih oblakih, na primer e-izmenjavo, varno hrambo, javne zbirke podatkov in podobno.
Ena izmed standardnih storitev so sistemi za upravljanje odnosov s strankami (CRM), ki so velikokrat integrirani z zalednimi sistemi ERP, pa sistemi za podporo pri poslovnem odločanju, ki se polnijo s podatki iz različnih transakcijskih sistemov. Tu ne gre več za infrastrukturne storitve, kot so procesna moč, pomnilnik, varnostno shranjevane ter nadomestno podatkovno središče ali pa overovljanje uporabnikov, spletni portal ter e-pošta, ampak gre za storitve, ki podpirajo poslovne procese. To pa je že hibridnost v novi obleki.
Hibridnosti je že zdaj veliko
Analitska hiša Gartner napoveduje, da bo imela več kot polovica velikih podjetij do leta 2017 vzpostavljene hibridne oblake. Če seveda upoštevamo infrastrukturno obravnavo. Razlog za širjenje oblačne hibridnosti je velikokrat v tem, da so se podjetja pri uvajanju zasebnega oblaka osredotočala predvsem na določeno tehnologijo, namesto da bi reševala procesne izzive in izvedla preobrazbo IT-funkcije. Prav zato je z vidika vsebine in poslovnih funkcij razširjenost hibridnih okolij danes mnogo večja kot z vidika infrastrukture. To zagotovo potrjuje tudi elektronsko poslovanje, kjer se skoraj ves promet z e-računi izvaja prek storitev v oblaku.
