Prijavite se na brezplačne e-novice!
Vse nas čaka preobrazba, tako nam vsaj govorijo poznavalci razmer. V kaj se bodo preobrazili direktorji informatike?
Direktorji informatike imajo danes priložnost, da se usedejo za skupno mizo z vodstvom podjetja. Če vprašate generalne direktorje, komu najbolj zaupajo v zvezi z uresničevanjem digitalne preobrazbe poslovanja, bo večina odgovorila, da predvsem sebi in direktorju informatike. CIO je v očeh CEO drugi človek, vsekakor pa njegov glavni partner za poslovno preobrazbo. Direktorji informatike imajo sicer precej horizontalen pogled na poslovanje. V zadnjih letih ga ne gledajo zgolj skozi oči tehnologije, temveč tudi trženja in financ. Imajo precej znanja o poslovanju, zato razumejo, kje so priložnosti za podjetja, na primer, kje lahko avtomatizirajo dobavno verigo, procese, izboljšajo uporabniške izkušnje in podobno.
Že res, da direktor informatike ni osredotočen zgolj na tehnologijo, toda ali res premore dovolj poslovnih znanj in tudi strateškega razmišljanja, ki je ključno za nove poslovne premike?
Na to vprašanje ne morem odgovoriti s preprostim da ali ne. Za vsakega direktorja, tudi direktorja informatike, velja, da mora osvajati nova znanja. CIO se mora pač odločiti, kakšno vlogo želi imeti v podjetju. Če želi biti podoben direktorju, mora razumeti prihodkovno stran poslovanja: s čim podjetje služi denar, na katerih trgih posluje. Vsak partner generalnega direktorja mora govoriti njegov jezik, razmišljati v četrtletjih, skrbeti za komunikacijo z delničarji. To je zelo dobra vaja, s katero se CIO nauči, kako upravnemu odboru predstaviti svoje ideje. Če pa želi CIO postati strokovnjak za digitalno preobrazbo, se mora seznaniti z digitalnimi poslovnimi strategijami ter poslovnimi modeli, kaj jih sestavlja, kako delujejo. Razumeti mora, kako digitalno premika meje poslovanja, kje lahko optimizira delovanje podjetja.
Katere so najpogostejše napake, ki jih delajo direktorji informatike?
Največja napaka je predvsem ta, da so preveč osredotočeni na vodenje internega oddelka IT. So nekakšni operativni direktorji področja IT. Bilo bi bolje zanje, če bi te naloge delegirali kakšnemu zaupanja vrednemu sodelavcu, sami pa bi iskali nove poslovne rešitve in osvajali nova znanja. CIO bi si moral postaviti cilj, da bo več govoril in sodeloval z drugimi vodji oddelkov. Direktorji informatike imajo namreč še vedno resne težave v tem, da ne znajo vodstvu in drugim oddelkom sporočiti svoje poslovne vrednosti. Večina drugih poslovnih funkcij na IT gleda kot na stroškovno mesto. Pa tudi dejstvo, da se področje IT vodstvu predstavi kot sestav strojne in programske opreme, osebja ter energije, ni pravilen recept. Težko je vodstvu razložiti, kam vlagati denar, če si viden le kot stroškovni center. Informatiki bi morali podjetju pokazati, kaj vse danes omogočajo IT-storitve in da brez njih v poslu ne gre več.
Kako pa naj spremenijo to komunikacijo oziroma zaznavo?
Predvsem direktor informatike ne sme vodstvu razlagati, kakšno razpoložljivost sistemov dosega v tem trenutku ali pa četrtletju. To vodstva ne zanima. Denimo, da smo zavarovalnica. IT bi lahko hitro in sorazmerno preprosto izračunal, kolikšen je strošek oddelka IT na posamezno zavarovalno polico, in sporočil, kaj lahko spremeni. Tako bi vsekakor pridobil posluh vodstva. Direktor informatike se preprosto mora naučiti govoriti jezik posla.
Gartnerjeva študija ugotavlja, da imajo oddelki informatike zelo velike izzive, ko je govor o zaposlovanju talentov. Večina dobrih inženirjev pač pristane pri velikih ali privlačnih podjetjih. Imajo sploh kakšen vpliv na to?
Kadrovanje ne skrbi le direktorja informatike, temveč kar vse direktorje po vrsti, po vsem svetu. Strategija dobrega kadrovanja postaja ključna za razvoj podjetij. Že danes ugotavljamo, da kdor aktivno dela z zaposlenimi in jih spodbuja k razvoju, je dvakrat bolj digitalno razvit od povprečja. Ukrepov, s katerimi lahko podjetja poskrbijo za nabor boljših kadrov, je več. Najbolj očitna postajajo partnerstva z lokalnimi univerzami, tista bolj tehnična organizirajo tekmovanja za razvijalce, spet tretja se zgledujejo po zagonskih podjetjih in se odločijo sodelovati z njimi ali pa za postavitev ločenih inovacijskih laboratorijev v podjetju. Predvsem zadnji pogosto prinesejo opaznejšo spremembo kulture podjetja, saj inkubator, poln razvijalcev, skrbi za res agilen razvoj. Podjetja se lahko odločijo tudi za pogled k prodajalcem rešitev in prepoznajo, kdo so lahko njihovi strateški partnerji. Če gre za zaupanja vreden odnos, lahko pokažejo svoje načrte prodajalcu in njegovim inženirjem ter še izboljšajo skupno poslovanje.
Kako se bo v prihodnosti spremenila vloga IT-oddelkov? Kdo jih bo v tej izrazito usmerjeni storitveni industriji, ko bo vse delovalo iz oblakov in podatkovnih centrov, sploh še potreboval?
Obstaja več različic glede prihodnosti IT-oddelka. Ena je, da oddelek IT prevzame vlogo posrednika storitev, ki bo upravljal različne ponudnike in storitve. CIO in oddelek IT bosta torej posrednik in skrbnik za vključitev teh storitev in sistemov v poslovanje. V tradicionalnem IT se že desetletje uveljavlja zunanje izvajanje. Podjetja se pač osredotočajo na tisto, kar res obvladajo, torej na srce svojega poslovanja, vse drugo pa prepustijo drugim specialistom, tudi naloge IT. Vloga IT-oddelka se bo zelo razlikovala med različnimi industrijami, še največ bo odvisno od tega, kaj bodo podjetja želela početi s podatki, ki jih imajo. Podatki so gorivo sodobnega poslovanja.
Informatiki in direktorji informatike pogosto niso najbolj priljubljeni ljudje v podjetjih, saj zaposlene pogosto omejujejo z različnimi pravili. Kako lahko spremenijo ta vtis?
(Smeh.) Imate prav. Sicer so zaposleni oziroma uporabniki IT-rešitev že našli poti, kako obiti nekatere omejitve. Danes temu stroka pravi senčni IT in ta je čedalje obsežnejši. Oddelki sami brez vednosti oddelka IT nakupujejo programsko opremo in IT-storitve. Pravzaprav je v podjetjih po naših ocenah že okoli 45 odstotkov porabe za IT zunaj vpliva oddelka informatike. Direktorji informatike, ki želijo takšno ravnanje ustaviti, so že prepozni. Morajo pa najti rešitev, kako se spopasti z novo realnostjo.
Kako?
Vodstvu je treba pojasniti, da je poraba IT-storitev brez nadzora oddelka IT lahko nevarna, vsekakor je tvegana. IT mora najti skupni jezik z drugimi oddelki in jim na podlagi svojih znanj in izkušenj svetovati, kako bodo naloge opravili bolje in hitreje, vsekakor pa varno. Naučiti jih morajo tudi varnega dela s podatki. IT se mora bolj poglobiti v druge poslovne funkcije in jih poskušati izboljšati.
Je pred informatiki črno-bela prihodnost?
Ne, menim, da ni. Tako direktorji podjetij kot direktorji informatike so danes zelo optimistični glede prihodnosti. Čeprav so podjetja pod pritiski, tudi gospodarskimi težavami, razumejo, da je trenuten čas velika priložnost za vse. Predvsem je zdaj priložnost za IT-strokovnjake, da dokažejo, da res obvladajo digitalno preobrazbo. Pred tehnološkimi strokovnjaki je zanimivo obdobje, to je pravzaprav njihova doba, če si bodo le upali biti pogumni in optimistični. Informatiki so veliko časa govorili, da potrebujejo le priložnost, da se dokažejo. Zdaj jo imajo. Tudi prihodnji obeti govorijo njim v prid. Sam se zavedam, da hitrost sprememb v svetu ne bo nikoli več tako počasna, kot je danes, pa čeprav se nam zdi, da se vse skupaj odvija zelo hitro. Le še hitreje bo šlo.