Prijavite se na brezplačne e-novice!
Zdi se, da danes vsi govorimo le še o digitalni preobrazbi. Kako SAP pristopa k tem pogovorom?
Digitalna preobrazba je krilatica, trendovski izraz za spremembe, ki se dogajajo v poslu. Digitalno preobrazbo je korporacija SAP začela že pred šestimi leti, v inovacije vseh vrst smo vložili 50 milijard evrov. Danes resnično lahko rečemo, da imamo na voljo tehnologije, ki ustvarjajo uspehe v digitalnem poslovanju. SAP HANA, platformo, temelječo na računalništvu v pomnilniku, programsko opremo kot storitev iz oblaka, S/4 HANA, najhitreje prodajano rešitev v zgodovini SAP, res dolgo bi lahko naštevala. O tem, da delamo prave stvari in stvari prav, priča tudi 100 milijonov poslovnih uporabnikov naših rešitev iz oblaka. Danes poslovnim okoljem dajemo nekaj novega, kako naj se izrazim, uberiziramo IT. Osredotočeni smo na uporabniško izkušnjo, rešitve razvijamo skupaj s strankami, te so v središču vsega, kar počnemo. Gre res za intimen odnos.
Zakaj bi bil prav SAP najboljši partner pri digitalni preobrazbi?
Preprosto zato, ker smo pripravljeni nanjo. Omenila sem že velika vlaganja. Tu je tudi 44 let izkušenj iz posla in dela s strankami. Te niso zgolj stranke, so partnerji, ki so pripravljeni na soinoviranje. In prav to dela razliko, pogosto so rezultat tehnologije, ki so razvite prav zanje v okviru skupnega dela. Osredotočeni smo na celoten ekosistem. SAP je regijsko zelo dejaven na številnih področjih, postali smo privlačni celo za zagonska podjetja, saj imamo virtualni pospeševalnik za zagonska podjetja, ki lahko na naši oblačni platformi SAP HANA razvijajo naslednjo generacijo aplikacij. Veliko pozornosti namenjamo talentu in dobrim idejam, ki se lahko razvijejo v nekaj velikega.
Toda številna podjetja imajo težave celo pri iskanju svojega digitalnega bistva in identitete. Zakaj?
Težave imajo podjetja, ki razmišljajo po starem, tradicionalno. Digitalno ni zgolj digitaliziranje procesov, ti so zvečine že digitalizirani. Vprašanje za milijon evrov se glasi, kako se na novo izumiti ali poustvariti poslovni model, s katerim bi dosegli prednost na trgu. Danes tudi največja podjetja ne morejo vsega narediti sama, morajo sodelovati in iskati partnerje. Naslednji digitalni disruptor, ki bo spremenil stik s strankami ali uporabniško izkušnjo ali pa vse skupaj močno poenostavil, lahko pride tudi iz Slovenije. Vse je v vrednosti in poenostavitvah.
Kdo pa je digitalni disruptor?
Lahko je katerokoli podjetje, tudi zagonsko ali staro, ki na novo postavi ali uveljavi poslovni model. Za kaj takega pa ne potrebuješ milijonov niti tisoče zaposlenih, potrebuješ le eno vrhunsko idejo, kako nekaj poenostaviti in dodati vrednost v poslovnem okolju. Taka podjetja se bodo pojavljala povsod. Tehnologija je danes dostopna in poenostavlja naše delo. Ne vem sicer, od kod bo prišel naslednji izzivalec, bo pa to vsekakor podjetje, ki bo spremenilo posamezen proces ali celo industrijo. Pa tudi če ne gre za popolno spremembo, dovolj je že, da se več procesov poveže v eno (novo) izkušnjo.
Kaj pa je najpomembnejši element digitalnih ekosistemov?
Odprtost in povezljivost. Vidimo, da ekosistemi le še rastejo in se širijo. Že zaradi socialno-ekonomskih razmer morajo biti odprti, obenem pa se tudi tehnologija osvobaja - postaja transparentna in odprta. Sodelovanje in povezljivost sta pomembna za vsak ekosistem, ki deluje po pristopu več je več. Obenem se tudi meje med industrijami brišejo, telekomi že dolgo niso več le podjetja, ki bi se ukvarjala s telefonijo, isto velja za področje energetike. Briše se tudi koncept zrelih in razvijajočih se trgov. Danes imajo porabniki na praktično vseh trgih dostop do informacij, so dobro informirani, zato je s tehnološke perspektive zelo nerodno trditi, da je posamezen trg bolj zrel za neko (novo) tehnologijo.
Številne industrije in podjetja čakajo konkretni pretresi. Kaj denimo čaka proizvodna podjetja?
Poznam vrsto proizvodnih podjetij, ki agresivno razmišljajo o novih poslovnih modelih, temelječih na konceptu industrije 4.0. Povezovanje podatkov iz senzorjev v velik, vsega zmožen sistem ni nekaj novega. Želijo pač dobiti čim boljše podatke za odločanje. Številna podjetja se naloge lotijo tudi drugače. Proizvodnim podjetjem je jasno, da štejeta predvsem učinkovitost in nižanje stroškov. Tudi tradicionalne industrije lahko uvajajo novosti in inovacije, če z njimi ustvarijo večjo maržo in prihodke.
Vse več poslovnih rešitev stavi na poslovno inteligenco. Ta pa temelji na podatkih. Kje in kako lahko podjetja dobijo kakovostne podatke za svoje poslovne odločitve?
Podatki so danes v podjetjih podcenjeni, posebej je to očitno v lokalnih okoljih. Podjetja nimajo najboljših podatkov niti o sebi, torej o tem, kaj se dogaja v podjetju, kaj šele o okolici in strankah. Potencial je torej velik, z vlaganji v poslovno inteligenco in analitiko bi lahko podjetja naredila velik preskok. Z vidika tehnološkega razvoja bi lahko preskočila kar v dimenzijo množičnih podatkov, a to zahteva tudi naložbe v matematike in statistike ter podatkovne strokovnjake, ki ugotovijo, kje so rezerve, potenciali in kako jih izkoristiti.
Na koncu dneva je pomemben le porabnik in njegova uporabniška izkušnja. Kaj digitalizacija pomeni za samo uporabniško izkušnjo?
Drži, danes se vse vrti okoli porabnika in njegove uporabniške izkušnje. Takšne, kot jo pričakuje on. V bistvu je tehnologija vse manjši izziv, saj je vse bolj prilagodljiva in enostavna za uporabo. Večino poslovnih rešitev danes zaposleni uporabljajo brez večjih izzivov. Pika na i pa je prilagodljivost, smo namreč že v fazi, ko lahko tudi uporabnik sam razvije svojo izkušnjo, takšno kot jo želi. Slednje je očitno tudi v poslu - podjetje se lahko usede z našimi razvijalci ali drugim ponudnikom programske opreme in skupaj poskrbijo za rešitev po meri.
Ta teden je Microsoft širšo javnost presenetil z napovedjo nakupa podjetja LinkedIn, za katerega je odštel res veliko vsoto. Številni strokovnjaki so odločitev komentirali s tem, da dejansko kupuje podatke uporabnikov. Kako vi vidite ta nakup?
Microsoft je dobrih 26 milijard dolarjev odštel ne le za podatke, temveč za sam kontekst. Pridobil je kakovostne informacije o več sto milijonih strankah v poslovnih okoljih. Družabno omrežje Facebook ima povsem drugačen kontekst. Microsoft z LinkedInom kupuje vsebino, zbrane podatke bodo skrbno analizirali in uporabili za poslovne zmage.
Mnoge skrbi, da bi digitalna preobrazba sprožila tudi množični propad podjetij. Se ta scenarij lahko uresniči?
Omenjeni scenarij je vsekakor mogoč. Vsekakor bodo nekatera podjetja propadla, tako majhna kot velika. Celo kakšen velikan se bo pošteno skrčil. A v tem je tudi dobra novica - vsi, ki bodo dovolj kreativni in pogumni, lahko tehnološko revolucijo obrnejo sebi v prid. Kje pa piše, da prav v naši regiji ne more zrasti naslednji Uber ali Facebook ali kaj tretjega, kar bo odmevalo po svetu? Le verjeti moramo, da smo lahko digitalni disruptorji. In seveda moramo pohiteti, se odzvati, s spremembami in inoviranjem ne smemo čakati. Sodobno poslovanje zahteva takojšen odziv, posamezniki, podjetja in ekosistemi pa se morajo stalno izzivati, da postanejo še boljši.
