Radi beremo o uspehih domačih podjetij v tujini. Actual I.T. je ravno pridobil milijonski posel v Azerbajdžanu. Kaj vam je uspelo prodati v Baku?
Veseli in ponosni smo ob »velikem metu« v tujini. S pristaniško upravo v mestu Baku smo podpisali več pogodb. Kot Actual smo podpisali pogodbo za razvoj in implementacijo pristaniškega informacijskega sistema (PMIS - Port Management Information System) in pogodbo o večletnem vzdrževanju tega sistema, kot DBA Group, ki je naše matično podjetje, pa pogodbo o projektiranju in nadzoru gradnje novega potniškega terminala. Pogodbe so rezultat polletnega dela širše ekipe, ki je stranko prepričala o kakovosti naših rešitev in storitev.
Kaj vse obsega projekt?
Celoten projekt zajema dve področji. Prvo vključuje razvoj in implementacijo petih modulov, ki bodo informacijsko podprli tako poslovni kot tudi institucionalni del delovanja pristanišča. Pristanišče in njegovi terminali bodo nato z vsemi deležniki, zunanjimi in notranjimi, poslovnimi in administrativnimi, povezani prek naprednih informacijskih sistemov, tako da bo potreben le enkraten vnos podatkov, informacij in dokumentov, obdelava bo lažja, mogoča bo tudi medsebojna izmenjava. Vrednost tega dela projekta je 1,1 milijona evrov. Drugi del pa obsega arhitekturni načrt in nadzor gradnje potniškega terminala v novem pristanišču Alyat. Vrednost tega dela projekta znaša slab milijon evrov, torej je skupna vrednost celotnega projekta, ki mora biti končan v 54 tednih, dva milijona evrov.
Del posla je tudi vzdrževanje rešitve. Kako dolgo bo ta ustvarjala prihodke?
Drži. Po implementaciji in uspešnem zagonu modulov sledi še njihovo dolgoročno vzdrževanje. Z naročnikom smo dogovorjeni za 10-letno vzdrževanje rešitve, ki vključuje tako redno kot tudi izredno vzdrževanje. Vrednost rednega dela znaša 400 tisoč evrov na leto, izredni del pa je odvisen od nabora in obsega funkcionalnosti, ki bodo morale biti zaradi spremenjenih poslovnih okoliščin prilagojene novim zahtevam naročnika. Prepričan sem, da bo implementirani pristaniški informacijski sistem v prihodnje ustvaril še dodatne prihodke, saj bomo v prvi fazi projekta implementirali naročene module, a sam sistem omogoča še dodatne razširitve, ki jih je naročnik trenutno označil kot manj pomembne. Kaj vse bi lahko v omenjenem pristanišču še naredili in podprli, se bomo torej pogovarjali čez dobro leto dni.
V čem so sicer posebnosti pristaniške informatike?
Pristanišča so v številnih državah opredeljena kot osrednji logistični centri, kot motorji logistične dejavnosti države, če ne celo regije. Poglejte samo, kaj pristanišče v Kopru pomeni za Slovenijo in vse okoliške države, kamor gravitirata dve tretjini celotnega pristaniškega pretovora. Brez učinkovitega informacijskega sistema bi bil v pristanišču kaos. Luki Koper smo razvili sistem, ki omogoča hitro in jasno komunikacijo med deležniki pristaniške skupnosti, kar se kaže v večji prožnosti in večji konkurenčnosti celotne pristaniške dejavnosti.
V domovini in skupini DBA Group ste znani kot specialisti za informacijske tehnologije. Kje vse pomagate matičnemu podjetju?
V Actualu I.T. smo prevzeli celoten razvoj vseh informacijskih rešitev za notranje potrebe skupine DBA Group pa tudi razvoj rešitev za vse njene kupce. Skratka, reorganizirati smo morali podjetje, predvsem v smeri krepitve razvoja poslovnih aplikacij. Sinergij je ogromno, zelo pomembno je dejstvo, da te obstajajo tudi na prodajnem področju, in ne zgolj stroškovnem. V skupini tako zdaj vzdržujemo informacijske sisteme v številnih pristaniščih. Poleg Luke Koper smo še v Ploćah na Hrvaškem, Baru v Črni gori ter v italijanskih Benetkah, Anconi, Savoni in Livornu. Na področju drugih informacijskih rešitev velja omeniti še telekomunikacijski sektor, kjer smo močni pri projektiranju in arhitekturah telekomunikacijskih mobilnih in fiksnih omrežij.
Vam bo projekt v Azerbajdžanu odprl vrata tudi širše v regiji?
Vsekakor. Z eno nogo smo že v Iranu, kjer se pogovarjamo za podoben nabor rešitev kot v Azerbajdžanu. Iran je ogromen trg, ki je z vidika informacijskih rešitev podhranjen. Potem sta tu še Turkmenistan in Kazahstan, pa Kitajska kot logično nadaljevanje, če govorimo o svilni poti. Prav tako smo začeli aktivnosti v Gruziji, ki kaspijski bazen povezuje s Črnim morjem. Ob Črnem morju nas zelo zanimata Bolgarija in Romunija. Vrat, ki jih želimo odpreti, je torej veliko.
Kakšna je sicer vaša mednarodna strategija širjenja poslovanja?
Prodiramo izključno s kakovostjo naših storitev in rešitev. Skupina ljudi, ki vsak dan živi za te sisteme, posel pozna do obisti. Ne gre zgolj za informatike ali računalniške analitike ter programerje, temveč tudi za ljudi iz sveta pristaniške logistike. Znamo prodati, ker znamo poslušati in se pogovarjati oziroma svetovati, ko se to od nas pričakuje. Naši ciljni trgi so Sredozemlje, Črno morje, evrazijsko območje in Bližnji vzhod. Dejavni smo tudi v Južni Ameriki, ampak to je za zdaj zgolj izjema, ki je odvisna od že vzpostavljenih poslovnih vezi v določeni državi. Imamo načrt, ki se že uresničuje in nas bo v nadaljevanju utrdil kot glavnega igralca pri razvoju pristaniške informatike v širši regiji.
Je v tujini kruh bolj bel?
Iskreno povedano se s tem vprašanjem že dlje časa ne obremenjujemo več. Osredotočeni smo na širitev v tujini, kar nam daje izkušnje, znanje in omogoča stik z najboljšimi svetovnimi praksami. Če lahko te prakse prenesemo v Slovenijo, smo veseli, čeprav je res, da je ura analitika, programerja ali menedžerja veliko bolj cenjena (in plačana) zunaj kot doma. Naš kapital so ljudje, ki zagotavljajo kakovost naših storitev. Poslujemo tam, kjer to prepoznajo. To žal ni mogoče v vseh okoljih, tudi v Sloveniji že prevladujejo prirejeni razpisi in vnaprej dogovorjeni posli.
Zadnji uspehi bržkone povzročajo sladke skrbi. Kje vidite največje izzive vaše organizacije?
Izziv je vsekakor ohraniti takšen tempo razvoja in še zviševati raven kakovosti storitev.
Kaj zanimivega še lahko najdemo v vaši paleti izdelkov in storitev?
Naše poslovanje zajema še tri poslovne segmente. Denimo področje poslovnih rešitev ponudnika SAP, za katerega izvajamo vzdrževanje v številnih slovenskih podjetjih. Tu je še področje rešitev za vzdrževanje informacijskih sistemov na bencinskih črpalkah, tako prodajnih točk kot skupnega sistema v ozadju. Razvijamo tudi sisteme za projektno vodenje. Sicer pa kot informatiki v številnih podjetjih skrbimo za IT-infrastrukturo, strežniška in delovna okolja ter drugo strojno opremo.
Kako poteka sodelovanje z novimi lastniki?
Sodelovanje je izredno dobro. Skupina DBA je industrijski lastnik, ki natančno ve, kaj želi. Cilji so jasni, poti prav tako. Lastnik zasleduje zgolj poslovne cilje, politika in zdrahe v lokalnih okoljih ga ne zanimajo. Izredno pomembno je, da namen novega lastnika ni osiromašiti Actual I.T., temveč družbo vidi kot kompetenčni center in jedro razvoja celotne informatike v skupini.
Kako zmorete financirati razvoj in poslovanje?
Naše finančno stanje je z vidika zadolženosti zelo dobro. Praktično nimamo dolgov, ki bi nam oteževali poslovanje. Za dolžniško financiranje ostaja precej prostora, kar nam bo prišlo prav pri prihodnjem razvoju in pri še bolj ambicioznih projektih, kot so kapitalski vstopi v družbe v tujini.
Kakšni pa so zdaj apetiti na tujem?
V tujini smo bili navzoči še pred vstopom DBA Group v lastniško sestavo Actuala I.T. Hčerinska podjetja imamo v Srbiji, BiH in na Hrvaškem. Z novimi lastniki razmišljamo še bolj ambiciozno - Španija in Severna Afrika sta v kratkoročni perspektivi zelo zanimivi državi.
