Kdo je boljši IT-jevec - teroristi ali policisti?

Preprečevanje uresničevanja groženj teroristov je težje kot kadarkoli. Tehnologija se je znašla na obeh straneh - je tako del težave kot del rešitve.

Vsi imamo tarče na hrbtu

Nasilneži in ekstremisti danes prosto hodijo med nami in brskajo po svetovnem spletu. Srečujejo se na Facebooku in Twitterju ter drugih navidezno povsem nedolžnih platformah za spletno komunikacijo. A ko gre zares, s pridom uporabijo tehnologije enkripcije in svoja sporočila zakodirajo pred očmi varnostnih organov. Policijo in protiteroristične organizacije najbolj skrbi, da naslednjega množičnega terorističnega napada ne bodo mogli preprečiti. Spomin na 13. november in krvavi Pariz, ko je v terorističnih napadih umrlo 130 ljudi, je še vedno svež, dogodki iz Istanbula pa dodatno opozorilo, da se utegne nasilje ekstremistov še stopnjevati - in to čedalje bliže Sloveniji. Ne le Američani, tarče imamo na hrbtu narisane kar vsi, ki nismo simpatizerji ekstremističnih pogledov.

Teroristi vrhunsko kriptirajo

Nicholas Rasmussen, direktor ameriškega centra za boj proti terorizmu, je povzel jedro težave: »Očitno je, da se naši teroristični nasprotniki hitro učijo. Ugotovili so, katerim vrstam komunikacije lahko sledimo, ter našli nove načine komunikacije in sporazumevanja, ki jih še nismo razvozlali.«

Organi pregona so prepričani, da imajo nekatere teroristične skupine vrhunsko usposobljene člane, ki druge učijo, kako kriptirati komunikacijske kanale, skrivati osebne podatke in se celo »skrivati na odprtem« ter sporočila prenašati kar prek družabnih omrežij, denimo Twitterja (Islamska država naj bi imela na družabnih omrežjih več kot sto tisoč računov), ne da bi jih prestregli sistemi nadzora.

Zloglasna aplikacija Telegram

Varnostni strokovnjaki s prstom kažejo tudi na aplikacijo Telegram, za katero je že znano, da s svojo dvonivojsko enkripcijo komunikacije protiterorističnim organizacijam povzroča veliko sivih las. Berlinsko zagonsko podjetje sicer delno sodeluje z njimi, saj skoraj vsak teden blokira več sto kanalov in pogovorov v različnih jezikih, ki spominjajo na teroristično dejavnost. A omenjene blokade delujejo le na javnih kanalih, zasebna komunikacija v aplikaciji Telegram pa je še vedno zaščitena. Uporabniki si tako brez težav izmenjujejo sporočila, fotografije in dokumente. Lahko se povezujejo tudi v skupine z do 200 člani ali pa ustvarijo tako imenovane skrivnostne pogovore, kjer se po koncu sporočila, fotografije in videoposnetki samodejno uničijo.

Videonadzor je zelo napredoval

Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI James Comey je že večkrat javno poudaril, da so prav po zaslugi enkripcije, ki je dostopna na potrošniških napravah, teroristi v prednosti. V poplavi podatkov, ki smo jim priča, je iluzorno pričakovati, da bi en sam sistem, kaj šele skupina zaposlenih lahko prebrala vso pošto in tekstovna sporočila, ki jih vsak dan ustvarijo uporabniki po svetu. Težava je še precej večja kot iskanje šivanke v kopi sena.

Je pa v zadnjih letih močno napredoval videonadzor s kamerami in brezpilotnimi letalniki. Samo v Parizu, ki je bil te dni pod drobnogledom zaradi evropskega nogometnega prvenstva, jih deluje okoli 40 tisoč - tako javnih kot zasebnih. Še več kamer je v Londonu, ki velja z vidika videonadzora za eno najbolj temeljito pokritih mest - bržkone zaostaja le za Las Vegasom. Napredovali so tudi analitični sistemi, ki iščejo digitalne sledi v slikah ter v gorah podatkov IP-naslove priključkov in naprav, ki jih uporabljajo teroristi. Za organe pregona pa je še vedno najučinkovitejši filmski scenarij - s svojimi agenti želijo infiltrirati teroristične celice, o njih zbrati kar največ podatkov in jih šele nato uničiti.