»Prenos znanja se globalizira, univerzitetna in šolska okolja pa so resno vstopila na trg interaktivnega multimedijskega izobraževanja,« pravi prof. dr. Janez Bešter, predstojnik Laboratorija za multimedijo na Fakulteti za elektrotehniko (LMMFE). Dodaja, da so trenutno v trendu odprti spletni tečaji (Massive Open Online Courses, MOOC), ki jih ponujajo največje svetovne univerze. Uporabnikom z vsega sveta ponujajo brezplačen dostop do zanimivih in interaktivnih vsebin, mentorske podpore in preverjanja znanja.»Digitalna preobrazba šolskega in raziskovalnega sistema je nujna, saj so ključen del digitalne preobrazbe ravno kadri,« pravi Bešter in dodaja, da je velik izziv tudi, kako v prizadevanja za digitalizacijo izobraževanja in raziskovalnega sistema smiselno in učinkovito vključevati IKT in interaktivno multimedijo.
Priljubljene multimedijske interaktivne vsebine
»Na tehnološki ravni še vedno močno pridobivajo multimedijske interaktivne vsebine, saj je dokazano, da sta kakovost pomnjenja in učinkovitost izobraževalnih vsebin precej izboljšani, če je snov videna in slišana, hkrati pa uporabnika ves čas spodbujajo k delovanju, sodelovanju in preverjanju razumevanja in znanja,« meni prof. Bešter. Najnovejši sistemi, ki delujejo v oblaku, morajo po njegovem omogočati tudi popolno timsko delo pri projektih, mobilnost in čim bolj preprosto produkcijo vsebin, ki so prava kombinacija lastnih znanj ter izbranih zunanjih (globalnih) vsebin.
Slovenija v koraku s svetovnimi smernicami
»V Sloveniji smo v koraku s svetovnimi smernicami in v stalnem stiku z napredkom,« zagotavlja sogovornik. V zadnjih letih so razvili lasten sistem za interaktivno multimedijsko izobraževanje (IMI). »Sodelujemo z odličnimi partnerji iz gospodarstva, ki so vodilni na področju razvoja interaktivnih multimedijskih vsebin in učbenikov ter uvajanja tehnologije Web RTC. Namen tega je zagotavljanje celovitih rešitev za poslovna, šolska in univerzitetna okolja. Prek sodelovanja v izbranih projektih najnovejše trende analiziramo, implementiramo in uvajamo tako v šolskih kot akademskih in poslovnih okoljih.«
Povezovanje šolskega sistema s podjetji
»Ko govorimo o celoviti uvedbi IMI v slovenska akademska okolja, gre večinoma za individualne poskuse na ravni posameznih organizacijskih enot, le redko na ravni fakultet, vendar se tudi na tem področju kaže miselni preskok in napovedujejo pomembne pozitivne spremembe,« razlaga Bešter. Del teh sprememb, ki bodo poleg novih metod poučevanja prinesle tudi boljše povezovanje šolskega sistema s podjetji, so tudi ustvarjalni prototipni laboratoriji - ProtoLabi, MakerLabi ali FabLabi. Ti so prototipno okolje za pospeševanje inovacij in izumov na področju sodobnih digitalnih tehnologij, informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter aplikacij interneta stvari. Namenjeni so ustvarjalcem, študentom, raziskovalcem in podjetnikom, ki želijo svojo ustvarjalnost izraziti skozi razvoj inovativnih izdelkov z veliko dodano vrednostjo. Poleg osnovnega orodja, ki je na voljo v klasičnih delavnicah, v ProtoLabih najdemo sodobno opremo, kot so tiskalniki 3D, rezkalniki CNC in laserski rezalniki. Sodobno opremljeni prostori pa so le prvi del celote, drugi del so mentorji, ki pomagajo ustvarjalcem prebroditi težave na poti do cilja in v ProtoLabe v obliki izobraževanj vključujejo neizkušene ustvarjalce. Tretji del celote je povezovanje ustvarjalcev v skupine, ki spodbujajo oblikovanje idej in se medsebojno motivirajo za vztrajanje na težavni poti, polni vzponov in padcev.
Spodbujati talente in ustvarjalnost
Četrti del pomenijo mreže povezanih laboratorijev, med katerimi se pretaka znanje, izposoja oprema in predvsem odpirajo možnosti za povezovanje z gospodarstvom in financiranje projektov ustvarjalcev v zgodnji fazi razvoja produktov. »Ker so spremembe v svetu vse hitrejše, bomo potrebovali več ustvarjalnosti in kompleksnega znanja,« pravi Bešter. Zato je nujno spodbujati talente in ustvarjalnost, ne pa rutino, poleg tega moramo talente in inovacijske rezultate povezati z industrijo in jih pripeljati na globalni trg. Digitalna preobrazba šolskega sistema bi se morala po sogovornikovih besedah začeti tako, da bi že od osnovne šole spodbujali k ustvarjalnosti, inovativnosti in tudi podjetnosti. Na tem segmentu praktično nihče ne želi delati. Vsi, vlagatelji in podjetja, iščejo odličnega, najboljšega diplomanta. »To je tako, kot da bi pri športu vsi iskali samo olimpijskega zmagovalca, nihče pa tega skozi mladinske selekcije ne bi spodbujal, treniral in vzgajal.« »Napredna slovenska podjetja utirajo lastne poti v globalni konkurenci, strokovnjaki in ponudniki znanja razvijajo ustrezno podporno okolje in tudi država je začela spodbujati te napore s kompetenčnimi centri, pametno specializacijo in referenčnimi projekti,« ocenjuje Bešter. Vendar je kljub temu pogosto težko ohranjati pregled nad vsemi možnostmi za pomoč pri digitalni preobrazbi in težko se je odločiti, kje začeti. »Tudi sam dobro poznam čeri, ki se jim je pri digitalizaciji zelo priporočljivo izogniti, in skupaj s sodelavci pogosto svetujem vodilnim podjetjem, kako se zadev pravilno lotiti.«
Prilagajanje je nujno še danes
Bešter razlaga, da so pravočasno začeli krepiti ekipo z novimi interdisciplinarnimi znanji. Prek najzahtevnejših projektov so vzpostavili kompetence na področju interneta stvari, digitalnih komunikacij in uporabniške izkušnje. Dodali so skupino za multimedijo in multimedijske aplikacije, ki se je razvila v svoj laboratorij. »Na Fakulteti za elektrotehniko smo skupaj s Fakulteto za računalništvo in informatiko vzpostavili interdisciplinarni študij multimedija in začeli izobraževati multimedijske inženirje. To je nov univerzitetni profil strokovnjakov, ki bodo imeli pomembno vlogo pri doseganju dodane vrednosti v času digitalizacije. Vmesnik med realnim in digitalnim svetom ter uporabnikom je vse pomembnejši del sodobnih rešitev in naprav,« pravi Bešter. »Enako pomembno je tudi pripraviti ljudi na novo paradigmo, zato smo v sodelovanju z GZS pripravili Digitalno akademijo, ki podjetjem učinkovito pomaga oceniti njihovo digitalno zrelost, razumeti logiko v ozadju digitalnih procesov ter oblikovati konkretne strategije in načrte za prehod na delovanje po novem,« pravi Bešter. Podjetja, ki se teh področij lotijo s posebno pozornostjo, samostojno ali s pomočjo strokovnjakov, bodo z digitalizacijo najhitreje in največ pridobila. To pomeni nižje operativne stroške, dostop do globalnih trgov, dodano vrednost skozi lastno znanje.