Digitalizacija odpira povsem nove oblike ponudbe izdelkov in storitev. Kupci namreč pričakujejo čim bolj individualizirane in storitveno usmerjene izdelke. Takšne pametne izdelke lahko proizvajajo le pametne tovarne s pametnimi oskrbovalnimi verigami.
Zlivanje poslovnega in proizvodnega sistema
»Industrija 4.0 gradi odzivnost in učinkovitost na horizontalnem povezovanju vrednostne verige ter vertikalnem povezovanju poslovnih in proizvodih sistemov. Pravzaprav po eni strani prihaja do zlivanja funkcionalnosti poslovnega in proizvodnega sistema, po drugi pa se na poslovni informacijski sistem priklaplja veliko aplikacij,« je povedal Tomaž Dular, poslovni svetovalec v podjetju MIT informatika.
Gonilo nove industrijske revolucije so podatki, ki jih na strani kupca ustvarja internet storitev, na strani proizvodnje in oskrbovalne verige pa internet stvari. Proizvodni sistemi ob tem postajajo vse bolj razdrobljeni, saj se proizvodnja in tudi poslovne funkcije obvladujejo vse bolj podrobno. Manjše enote se poleg tega lahko precej hitreje prilagajajo in lokalno optimizirajo.
Povezujemo senzor in poslovni učinek
»Medtem ko smo prej povezovali MES in ERP ali pa stroj in MES, zdaj povezujemo senzor in poslovni učinek. Zdaj gledamo, kako neki parameter ali splet parametrov vpliva na poslovanje. Internet stvari lahko povežemo z masovnimi podatki in strojnim učenjem, kar omogoča, da se v procesu ponavljajo tisti vzorci oziroma spleti okoliščin, ki so dali dober rezultat,« je razložil mag. Domen Ocepek, vodja razvoja in programa KOPA ERP v podjetju Kopa.
Z vidika načrtovanja in nadzora tako proizvodnje kot poslovanja bosta za podjetja v novi industrijski revoluciji odločilni zmožnost povezovanja sistemov in standardizirana samodejna komunikacija, ki bo omogočala združevanje takšnih enot v vseobsegajoče omrežje.
Od kupca do stroja
Z digitalizacijo, ki gradi virtualne tovarne, kupci s svojimi zahtevami neposredno vstopajo v proizvodno halo. Ne samo, da vidijo potek proizvodnje njihovega naročila, tudi drugi viri, ki se porabljajo v celotni oskrbovalni verigi, morajo biti vidni in popolnoma pregledni z vidika razpoložljivosti. Kupec namreč želi do zadnjega vplivati na lastnosti izdelka, jasno, ob dobavi na dogovorjeni rok. Zato postaja meja med sistemi ERP in MES vse bolj zabrisana, saj se poslovna raven precej bolj vključuje v samo proizvodnjo.
»Pomembna je tudi dvosmernost, torej ne samo, da kupec naroči, ampak da vmes v procesu še komunicira s sistemom, dobi neke vmesne meritve, se odloči, kako bo proces nadaljeval. Ko kupec naroči, dobi ERP-naročilo, MES ga začne spremljati in vrača sporočila. Kupec je tako obveščen, kaj naj se stori v določenem primeru,« je poudaril Ocepek.
ERP dobiva družbo številnih aplikacij
Tudi v digitalizaciji sistem ERP ostaja osrednje živčevje poslovnega sistema in vir temeljnih podatkov, vendar se pojavlja ogromno novih aplikacij, ki te podatke uporabljajo oziroma jih zanj tudi proizvajajo.
Kupci v ERP in MES ne vstopajo neposredno, ampak prek tako imenovanih mikro API. Gre za standardne povezovalne vmesnike, s katerimi je možno oblikovati aplikacije, ki omogočajo nove storitve za kupce, dobavitelje in zaposlene. Prav ta storitveni vidik je danes gonilo digitalizacije,« je še povedal Dular.
