Nehvaležna zmaga namreč pomeni, da se je najvišje število spletnih varnostnih incidentov, ki so jih zaznale Kasperskyjeve varnostne rešitve, zgodilo prav slovenskim uporabnikom (23,9 odstotka). Sledijo ji Ukrajina (21,8 odstotka), Španija in Grčija. Na drugi strani lestvice so Nizozemska, Južna Afrika, Združeno Kraljestvo in Češka republika, ki beležijo nižjo raven ogroženosti, saj se s spletnimi varnostnimi grožnjami sooči le sedem do deset odstotkov uporabnikov.
Izsiljevanjem in odkupninam ni videti konca
Daleč največji trn v peti posameznikom in podjetjem je izsiljevalska programska oprema, saj tudi v praksi povzroča veliko škodo domačim in poslovnim uporabnikom. Lani in začetku letošnjega leta je Kaspersky Lab zabeležil več kot dva milijona kibernetskih incidentov z izsiljevalsko programsko opremo, a bolj skrbi podatek, da se je v primerjavi z obdobjem 2014–2015 število napadov z izsiljevalsko programsko opremo na poslovne uporabnike povečalo kar za šestkrat.
Strokovnjaki Kasperksy Laba pričakujejo, da bo izsiljevalske programske opreme v prihodnje le še več, celo toliko, da lahko v svetu zlonamerne programske opreme preseže razširjenost bančnih trojancev. Razloge za to gre iskati predvsem v dejstvu, da precej žrtev napadalcem plača visoko odkupnino za svoje podatke, s tem denarjem pa se industrija kiberkriminala le še bolj razvija.
Točnih podatkov o plačanih odkupninah seveda ni, saj vse žrtve kriminalnega dejanja ne prijavijo. Strokovnjaki zato sicer z zadržkom ocenjujejo, da kiberkriminalcem odkupnino za svoje podatke plača okoli 20 do 25 odstotkov žrtev med posamezniki, izkušnje pa kažejo, da jih vsaka peta žrtev ne dobi nazaj.
Združeni v boj proti kriminalcem in škodljivim kodam
Za pomoč podjetjem pri zmanjševanju tveganja za okužbo z izsiljevalsko programsko opremo je Kaspersky Lab poleg posebnih funkcij v svojih ključnih varnostnih rešitvah dodatno razvilo brezplačno orodje Anti-Ransomware Tool for Business. Poleg tega so skupaj z Europolom, nizozemsko policijo ter podjetjem Intel Security združil moči na projektu No More Ransom. Nosilci projekta prek spletnega portala www.nomoreransom.org osveščajo javnost o nevarnostih izsiljevalske programske opreme in pomagajo žrtvam obnoviti podatke brez plačila odkupnine kibernetskim kriminalcem.
