Razprava o tem, katera oblika računalništva v oblaku – javni ali zasebni oblak – je na dolgi rok cenejša, traja že od nekdaj. Ponudniki enih in drugih enačbe in grafe prilagajajo sebi v prid. Sveža raziskava podjetja 451 Research pa razkriva, da je resnica – tako kot ponavadi – nekje vmes.
Bolj je sposoben oddelek IT, cenejši je lahko zasebni oblak
Najpomembnejša dejavnika pri stroških rabe javnih in zasebnih oblakov sta sposobnost učinkovitega upravljanja infrastrukture in učinkovitost strojnih virov. Poenostavljeno povedano – če ima podjetje ustrezno znanje o upravljanju velikega števila strežnikov in zna doseči njihovo visoko učinkovitost, utegnejo biti skupni stroški lastništva pri zasebnih oblakih nižji kot pri javnih. Takšen primer so denimo sistemski integratorji, potencial za doseganje prihrankov na področju IT pa imajo tudi večja podjetja s sposobnim oddelkom IT. Za manjša in srednje velika podjetja je upravljanje lastnega oblaka pogosto neizvedljivo, drago in poleg vsega pomeni tudi potencialno nevarnost. Zanje so storitve iz javnih oblakov edina logična in ekonomsko sprejemljiva možnost.
Plusi in minusi javnih in zasebnih oblakov
Zasebni oblak omogoča popoln nadzor nad infrastrukturo in podatki, zato je pogosto prva izbira pri podjetjih v visoko reguliranih panogah. Po drugi strani pa je res tudi to, da je precej težko doseči avtomatizacijo virtualiziranih virov po okusu uporabnikov (zaposlenih). Javni oblaki se lahko pohvalijo, da ponujajo skoraj neomejeno količino infrastrukturnih virov brez kakršnekoli predhodne naložbe, pa tudi hitrejše obnavljanje tehnoloških rešitev (vsaj če upoštevamo dejstvo, da podjetja tako zelo rada varčujejo z lastnimi viri). A v očeh uporabnikov manko absolutnega nadzora nad storitvami ter nelagodje ob pošiljanju svojih podatkov »v računalnik nekoga drugega« naredita svoje. Raje dražje plačajo zasebni oblak kot bi izbrala storitve iz javnega.
Točka preloma: En inženir na 400 virtualnih strojev
V podjetju 451 Research so se lotili tudi raziskave točke preloma, kjer skupni stroški lastništva prestopijo na stran zasebnih oblakov. Ti so privlačnejši za večja poslovna okolja, stroški pa so zelo tesno povezani s sposobnostjo organizacije, da učinkovito obvladuje okolje IT in v njem zagotavlja visoko učinkovitost rešitev. Tako čez palec raziskovalci ocenjujejo, da zasebni oblak postane finančno privlačnejša možnost takrat, ko posamezen IT-inženir obvladuje oziroma nadzoruje okoli 400 virtualnih strojev.
Veliko vlogo pri tem ima tudi učinkovitost IT-virov. Če je izkoriščenost IT-infrastrukture v podjetju le 50-odstotna, je stroškovnik še bolj na strani javnih oblakov. V tem primeru bi direktor informatike finančnemu direktorju moral pokazati, da njegovi oblačni skrbniki obvladujejo po tisoč virtualnih strojev vsak, da bi stroški zasebnega oblaka postali privlačnejši od cenika ponudnika storitev javnega oblaka.
Kaj pa odprtokodne rešitve
Analitike je zanimala tudi, kako na stroške vpliva raba odprtokodne rešitve OpenStack v primerjavi z najbolj razširjenima plačljivima platformama podjetij Dell Technologies (VMware) in Microsoft. Rezultati so vsaj malce presenetljivi: Če namreč sistemski skrbniki v oddelku IT skrbijo vsak za po manj kot 400 virtualnih strojev, a hkrati dosegajo zelo visoko izkoriščenost IT-virov, sta virtualizacijski okolji VMware in Microsoft stroškovno boljša izbira. V vseh ostalih scenarijih pa je privlačnejši OpenStack. Verjetno bi bil ta tudi absolutni zmagovalec, če analitiki ne bi upoštevali nekoliko višjih stroškov prvotne vzpostavitve takšnega okolja. Ne nazadnje podjetjem, ki se z odprto kodo srečujejo prvič, priporočajo naložbo v eno izmed komercialnih distribucij OpenStacka z ustrezno podporo ponudnika. OpenStackovi inženirji imajo denimo v ZDA kar 40 odstotkov višjo povprečno plačo od administratorjev drugih virtualnih okolij.
Pasti javnih oblakov
Čeprav so javni oblaki najmanj draga oblika rabe IT-virov, vseeno skrivajo nekaj finančnih pasti, posebej, če naklikane (in plačane) virtualne rešitve ne dosegajo visoke učinkovitosti oziroma podjetje nima IT-strokovnjakov, ki bi bdeli nad njihovo rabo. Če si na primer IT-vire preprosto naklikajo kar sami zaposleni in jih po prenehanju uporabe ne ugasnejo, lahko podjetje vsak mesec doleti presenetljivo visoka številka na računu.
Cena ni vse
Skupni stroški lastništva oblaka so le en vidik odločitve za zasebni ali javni oblak. Varnost in nadzor nad okoljem in podatki sta še vedno tista dejavnika, ki v očeh podjetij pogosto prevladata nad ceno oblaka. Brez ustrezne strategije razvoja poslovanja se je težko pravilno odločiti za posamezno oblačno platformo in storitve. Začnite torej pri vprašanju, kaj in kako delate danes ter kaj in kako boste delali jutri.
