Analitika spreminja naša življenja. O tem ni več dvoma. Ne najdemo je le v poslu, temveč tudi v športu, zdravstvu, vladnih ustanovah in še marsikje. Vsi bi namreč radi svoja področja delovanja kar najbolj obvladali, zato jih morajo analizirati. Nič čudnega, da je naziv podatkovni znanstveniki uvrščen med najbolj seksi delovna mesta 21. stoletja.
Kaj pravzaprav je analitika? Izraz označuje sposobnost zbiranja in obdelave podatkov, iz katerih dobimo informacije, ki nam pomagajo pri odločanju. Napredek na področju informacijske tehnologije in poplava podatkov, v kateri se je znašel svet, praktično pomenita, da lahko podjetja in posamezniki analiziramo karkoli. Rezultati so že vidni, spremembam smo priča praktično na vseh področjih.
S tem, ko (digitalno) spremljamo prav vsak drobec naših življenj – od delovne aktivnosti, rekreacije in celo spanca –, jih lahko tudi izboljšamo. Podjetja hranijo praktično vso elektronsko in digitalno komunikacijo, celo telefonske klice, in jih vse pogosteje uporabljajo v analizah. Aktivnosti zaposlenih in strank v družbenih medijih pa so sploh zlata jama za iskanje prebojnih informacij. Vse, kar danes počnemo v spletnem brskalniku, se beleži. Vsi obiski spletnih strani, vsi kliki, meri se porabljen čas na (delu) strani... Enako velja za poslušanje pretočne glasbe, branje digitalnih knjig ali ogled videovsebin. Kdor ima dovolj sredstev in volje, lahko o nas zve pravzaprav vse. Podjetja to počnejo predvsem zato, da bi nam s pomočjo analitike in naprednih algoritmov prebrala misli in nam servirala prav tisto, kar v posameznem trenutku potrebujemo, ali pa tisto, na kar morebiti nismo niti pomislili, a nam je pisano na kožo. Je namreč personalizirano.
Pametni telefon v navezi s pametno zapestnico, ki spremlja naše zdravstveno stanje, nas bržkone pozna bolje kot se mi sami. Vprašanje je le, komu vse telefon in aplikacije prenašajo zbrane podatke. In seveda, kaj prejemniki teh podatkov z njimi počnejo. Vemo le, da jih analizirajo. Vrnimo se k analitiki. Italijani in Nemci z njeno pomočjo zmagujejo v nogometu. Drugi jim sledijo. Prejšnji teden mi je italijanski statistik hitel pojasnjevati, da je nogometna žoga ena največjih možnih spremenljivk. Američani so v žogo za ameriški nogomet vgradili več kot 200 (da, dvesto) senzorjev v želji, da bi igralcem zagotovili čim več povratnih informacij o njihovem brcanju. Senzorji so v teniških loparjih, kolesih, skratka povsod.
K sreči se vsa analitika peha za rezultati. To, da so se jo odločile uporabljati tudi zdravstvene ustanove, nam je lahko le v prid. Nekatere bolnišnice tako spremljajo vsak dih in srčni utrip bolnih ali prezgodaj rojenih otrok, najboljši sistemi znajo 24 ur vnaprej predvideti različne okužbe, še preden otrok pokaže vidne simptome. Hitrejše ukrepanje in natančnejše zdravljenje pa rešuje življenja – vseh nas.
DNK smo že razvozlali. S pomočjo analitike pa bomo lahko ugotovili tudi, kako se izogniti nekaterim boleznim, h katerim smo nagnjeni, ali pa kako jih učinkovito zdraviti, če nas že doletijo.
O tem, kako analitika odkriva zavarovalniške prevare, bančne zlorabe, preprečuje kriminal, upravlja pametni dom in nam pomaga najti idealnega življenjskega partnerja, pa kdaj drugič.
