1. Do leta 2019 bo 20 odstotkov podjetij opustilo mobilne aplikacije
Mnoga podjetja spoznavajo, da sta uporaba in donosnost mobilnih aplikacij precej pod pričakovanji. Zato se jih čedalje več odloča za preprostejše rešitve, ki jih je lažje nameščati, njihova uporaba, podpora in trženje pa stanejo manj, čeprav je učinek približno enak kot pri dosedanjih aplikacijah. Mnoga podjetja bodo svoje dosedanje aplikacije, ki jih je med drugim treba stalno posodabljati, preprosto opustila.
2. Leta 2019 bo za vsak dolar, vložen v inovacije, potrebnih še sedem za uvajanje
Mnoga podjetja se odločajo za uvajanje bimodalnega modela IT oziroma informatike dveh hitrosti, pri čemer prvi model (tradicionalni IT) skrbi za učinkovitost, postopnost, natančnost in varnost v poslovanju, drugi model (zaželeni oziroma aspiracijski IT) pa v poslovanje prinaša agilnost, hitrost, inovativnost ter nove rešitve in aplikacije. Gartner opozarja, da podjetja pri tem prehodu pogosto spregledajo resnične stroške načrtovanja, uvajanja, integriranja, operacionaliziranja in upravljanja izbranih rešitev, ki lahko stanejo precej več od začetnih stroškov same inovacije. Leta 2019 bo moralo podjetje vsakemu dolarju, porabljenemu za razvoj digitalne inovacije, v povprečju dodati še sedem dolarjev za njeno uvajanje in upravljanje.
3. Do leta 2020 bo sto milijonov uporabnikov kupovalo v obogateni resničnosti
Medtem ko splošna uporaba mobilnih naprav že briše meje med fizičnim in digitalnim svetom, so vse bolj priljubljene tudi aplikacije obogatene resničnosti (AR). Ta bo v prihodnjih letih postala del glavnega toka IKT in s tem tudi privlačnejša za spletne trgovce. Z dodajanjem digitalnih informacij – besedila, slik, avdia in videa – k fizičnemu svetu bodo mogoče poglobljene izkušnje pri pregledovanju, izbiranju in nakupovanju. Ikea na primer že ponuja aplikacijo, ki omogoča navidezno »umeščanje« pohištva v lastno sobo.
4. Do leta 2020 bo 30 odstotkov brskanj po internetu potekalo brez zaslona
Nove avdiocentrične tehnologije, kot sta Google Home in Amazon Echo, omogočajo dostop do informacij ob pomoči govora in tako utirajo pot novi platformi glasovnih interakcij. S tem, ko za brskanje ne bo več treba uporabljati rok in oči, bodo glasovne interakcije razširile uporabo spleta še na področja, kot so vožnja, kuhanje, sprehajanje, druženje in pozneje celo operiranje. Z uporabo glasu za brskanje po spletu se čas, ko smo brez trenutnega dostopa do interneta, skrajšuje tako rekoč na nič.
5. Do leta 2020 za deset milijard dolarjev naložb v tehnologijo blockchain
Tehnologija blockchain, porazdeljena podatkovna baza, ki denimo hrani zapise vseh transakcij v virtualni valuti bitcoin in je zaščitena zoper spreminjanje in ponarejanje, napoveduje naslednjo revolucijo na področju evidentiranja transakcij. V tem nenehno rastočem sistemu se kakršnakoli izmenjava namesto v dnevih lahko opravi v minutah. Aplikacija zmanjšuje uporabo gotovine in znižuje stroške ter pospešuje poslovne procese. Čeprav je šele v fazi razvoja, blockchain že privlači naložbe, ki naj bi se do leta 2020 povzpele na deset milijard dolarjev.
6. Leta 2020 bo internet stvari povečal potrebo po shranjevanju le za tri odstotke
Internet stvari ima velikanski potencial za ustvarjanje podatkov prek več kot 21 milijard končnih točk (stvari oziroma naprav), kolikor naj bi jih bilo po pričakovanjih v sistem vključenih v prihodnjih štirih letih. Analitiki napovedujejo, da bodo leta 2020 zmogljivosti trdih (HDD) in polprevodniških diskov (SSD) v podatkovnih centrih dosegle približno 900 eksabajtov (milijard gigabajtov). Gartner ocenjuje, da bo leta 2020 celotna količina podatkov iz diskretnih IoT-senzorjev dosegla le 0,4 odstotka, shranjeni podatki iz multimedijskih senzorjev pa okrog 1,9 odstotka te količine, kar skupaj nanese približno 2,3 odstotka zmogljivosti vseh podatkovnih centrov. To pomeni, da bodo podatki z visoko poslovno vrednostjo, zbrani prek interneta stvari, s stališča shranjevanja ostali povsem obvladljivi.
7. Leta 2020 bo 40 odstotkov zaposlenih z nošenčki za fitnes znižalo stroške zdravljenja
Podjetja bodo zaposlene spodbujala k izboljšanju njihove kondicije in zdravja tudi z nosljivimi napravami, ki bodo merile njihovo aktivnost. Vodje tovrstnih programov bodo pri izvajanju sodelovali s kadrovsko službo. Spremljanje podatkov v realnem času in zdravniških analiz v daljšem obdobju – seveda z dovoljenjem zaposlenih – bo zmanjšalo tveganja, omogočilo preventivno ukrepanje in znižalo stroške zdravljenja.
8. Do leta 2020 bodo algoritmi pozitivno vplivali na več kot milijardo delavcev
Kontekstualizacijski algoritmi se zelo hitro razvijajo in vključujejo vse več raznovrstnih vedenjskih elementov iz psihologije, socialne nevroznanosti in kognitivne znanosti. Ljudje lahko postanejo čustveno nabiti in izčrpani ter s tem tudi iracionalni. Algoritmi pa lahko pozitivno vplivajo na njihovo vedenje, saj lahko njihovo inteligenco obogatijo z velikansko kolektivno spominsko banko, ki vsebuje socializirana in preizkušena znanja. Algoritmi bodo lahko zaposlenim omogočili, da se bodo v pravem trenutku »spomnili« ustreznih znanj, čeprav jih niso osebno izkusili, ter s tem izpolnili nalogo, kar bo pripomoglo k njihovemu boljšemu počutju. Uporaba algoritmov, ki bo prinesla spremembe v številnih industrijah, sicer zbuja različne dvome zaradi možnih zlorab ter morebitnih vplivov na avtonomnost in samozavest delavcev.
9. Do leta 2022 bo 20 odstotkov osebnih aktivnosti vključevalo storitev enega od sedmih vodilnih digitalnih velikanov
Največji velikani digitalnega sveta po dobičku in tržnih deležih so Google, Apple, Facebook, Amazon, Baidu, Alibaba in Tencent. Medtem ko se fizični, finančni in zdravstveni svet vse bolj digitalizira, se številne aktivnosti na individualni ravni vse bolj povezujejo. Ta konvergenca pomeni, da bodo lahko mnoge aktivnosti – mobilne aplikacije, plačevanje, pametni agenti (kot je Amazon Alexa) in digitalni ekosistemi (kot je Apple HomeKit) – vključevale katero od aplikacij enega izmed omenjene sedmerice.
10. Leta 2022 bo internet stvari pri vzdrževanju in potrošnih materialih prihranil bilijon dolarjev
Internet stvari bo omogočil znižanje stroškov vzdrževanja in porabe potrošnih materialov, še posebej po desetletju ali dveh, ko bo izvedena obsežna, varna in robustna vpeljava povezanih »stvari«. Pomembno je, da pri tem ne bodo rasli stroški za upravljanje, saj se bo to lahko izvajalo s poceni sistemi za nadzor, ki bodo delovali prek enostavnih senzorjev, ki bodo podatke dostavljali analitičnim strežnikom. Analitika bo v manj kot petih letih omogočila vzdrževanje na podlagi realne uporabe in stanja namesto na podlagi teoretičnih ocen in preteklega časa.
