Ta besedna zveza je lani postala pravi hit in marsikdo je zmeden ali celo prestrašen, ker ne ve natančno, kaj naj bi predstavljala. Mnogi nas strašijo, da bodo naše delo prevzeli roboti. Kaj pa bo z ljudmi? Bomo reveži, sužnji, socialni problem ali pa nas morda čaka nov preporod?
Pravzaprav je odgovor precej težak. Dr. Schwab v knjigi med drugim našteva tudi poklice, ki jih bo četrta industrijska revolucija najbolj in najmanj prizadela. Zanimivo je, da so na obeh seznamih v glavnem poklici iz storitvenega sektorja, ne iz proizvodnih dejavnosti kot bi morda pričakovali. Hkrati avtor opozarja, da bo četrta industrijska revolucija prinesla tudi mnogo novih poklicev. A če je seznam poklicev, ki bodo izginjali, precej konkreten, seznama novih poklicev sploh ni, ker jih pač še ne poznamo. Med poklici, ki jih bo opravljala letošnja generacija prvošolcev, naj bi bilo kar 80 odstotkov takšnih, ki jih danes še ne poznamo.
Tehnološke inovacije so v vseh dosedanjih industrijskih revolucijah uničevala delovna mesta in hkrati ustvarjala nova. Vendar nekateri opozarjajo, da četrta industrijska revolucija (vsaj doslej) ustvarja manj novih delovnih mest kot so jih prejšnje.
Prepletanje fizičnega in digitalnega sveta
Kot piše Schwab, so bile pretekle industrijske revolucije stvarne oziroma fizične. Seveda so imele ogromen vpliv na družbo, a lahko smo jih poistovetili z otipljivimi stvarmi. Četrta pa bo drugačna, poleg fizične bo namreč imela izrazito digitalno komponento.
Četrta industrijska revolucija prinaša prepletanje fizičnega in digitalnega sveta, in sicer tako v poslu kot v zabavi in doma. Lepilo, ki spaja fizično in digitalno, je internet (vseh) stvari (IoT). Laično bi ga lahko opisali kot odnos med stvarmi (izdelki, storitvami, kraji) in ljudmi, ki ga omogočajo povezane tehnologije in različne platforme.
Že danes smo obdani s senzorji in drugimi rešitvami za povezovanje stvari iz fizičnega sveta s stvarmi v virtualnih omrežjih. Vse manjše, cenejše in pametnejše senzorje nameščamo v domove, oblačila in modne dodatke, v mesta, prevozna sredstva in infrastrukturo ter jih uporabljamo v proizvodnih procesih. Koliko naprav je danes povezanih v internet, ne ve nihče.
Umetna pamet bo radikalno spremenila svet
Za upravljanje vseh teh senzorjev in podatkov potrebujemo pomoč računalnikov oziroma umetne pameti. Prav slednja bo radikalno spremenila svet. Vsak dan sproti lahko opazujemo njeno vlogo v logistiki, kjer izboljšuje obstoječe načine upravljanja oskrbovalnih verig. Njen cilj je poskrbeti za skrajno natančen nadzor in optimizacijo sredstev ter aktivnosti vseh deležnikov. Hkrati z logistiko se razvijajo tudi proizvodne dejavnosti, širša infrastruktura in številna druga področja, denimo zdravstvo. Danes torej lahko na daljavo natančno sledimo paketom, kmalu pa bomo v tej vlogi tudi ljudje – čeprav že sedaj vestno nosimo s seboj mobilne telefone, ki opravljajo podobno vlogo.
Digitalna revolucija se odvija pred našimi očmi
Digitalna revolucija rojeva številne novosti. Zgovoren primer je tehnologija verige podatkovnih blokov (več o njej smo pisali v članku Prihaja tehnologija blockchain. Kaj morate vedeti in kako lahko spremeni vaš posel?), ki jo lahko poenostavljeno opišemo kot distribuirano varno knjigo o čemerkoli. Ogromno omrežje računalnikov vsak hip preverja transakcije, preden jih zabeleži in odobri. Zaupanje ustvarja tako, da osebam, ki se ne poznajo (in tako med njimi ne obstajajo nobeni temelji za zaupanje), omogoča sodelovanje brez nevtralnega osrednjega posrednika, to je skrbnika ali osrednje knjige. V bistvu je veriga podatkovnih blokov programabilna, kriptografsko varna in zato zaupna knjiga v skupni rabi, ki je ne nadzira samo en uporabnik in do katere lahko dostopajo prav vsi.
Vsi smo že slišali za kriptovaluto Bitcoin. Ta je doslej tudi najbolj razširjena aplikacija verige podatkovnih blokov, vendar bo tehnologija zagotovo že kmalu postregla z neštetimi novimi. »Če trenutno tehnologija verige podatkovnih blokov beleži finančne transakcije z digitalnimi valutami, kot je bitcoin, bo v prihodnosti uporabljena kot register za različne stvari, na primer rojstni list in potrdilo o smrti, potrdila o lastništvu, poročni list, potrdilo o izobrazbi, zavarovalne zahtevke, zdravstvene postopke in glasovnice, torej kakršno koli obliko transakcije, ki jo je mogoče zapisati s kodo. Nekatere države ali ustanove že raziskujejo možnosti, ki jih ponuja veriga podatkovnih blokov. Vlada v Hondurasu to tehnologijo na primer že uporablja za upravljanje zemljiških pravic, medtem ko na otoku Man že preizkušajo njeno uporabo pri registraciji podjetij,« v knjigi Četrta industrijska revolucija piše Schwab.
Gospodarstvo na zahtevo in delitvena ekonomija
Področje IT je v zadnjih desetletjih postalo izrazito storitveno usmerjeno, programska oprema in številni drugi IT-viri so nam na voljo kot storitev (iz računalniškega oblaka). Oblačne platforme združujejo ljudi, najrazličnejše vire in podatke ter tako ustvarjajo povsem nove načine potrošnje blaga in storitev. Nižje so tudi omejitve za podjetja in posameznike pri ustvarjanju vrednosti, kar ima velike posledice za delovna okolja.
Poslovni model družbe Uber na primer dobesedno pooseblja rušilno moč novih tehnoloških platform. Podjetje brez enega samega taksija ali tovornjaka je korenito spremenilo področje taksi prevozov, sedaj pa »žuga« še logistom. Medijski strateg Tom Goodwin je v reviji TechCrunch zapisal: »Uber, največji ponudnik prevozov na svetu, nima v lasti nobenega vozila, Facebook, najbolj priljubljeni lastnik novic na svetu, ne ustvarja nobene vsebine, Alibaba, eden najpomembnejših trgovcev, nima na zalogi nobenega blaga in Airbnb, največji ponudnik nastanitev na svetu, nima v lasti nobene nepremičnine.«
V neizkoriščenih virih imamo še veliko rezerv
Številni med neizkoriščenimi viri pripadajo ljudem, ki doslej o sebi še niso razmišljali kot o ponudnikih. S preprostimi aplikacijami, povezanimi v zmogljive oblačne platforme postane možna tudi monetizacija tako preprostih stvari, kot sta sedež v avtomobilu ali soba/postelja za goste. V denar se da hitro in enostavno spremeniti tudi čas in spretnost ter voljo za zagotavljanje storitev pa naj gre za dostavo blaga, hišna popravila ali administrativne naloge.
»Tovrstna podjetja s platformami se hitro množijo, da bi ponudila nove storitve – vse od pranja perila do nakupovanja, izvajanja opravil do parkiranja ter izmenjave prenočišč do skupnega prevoza na daljše razdalje. Tem podjetjem je skupno naslednje: zaupanje gradijo na povezovanju ponudbe in povpraševanja na izjemno dostopen (in stroškovno ugoden) način, zagotavljanju raznolikega blaga kupcem ter zagotavljanju možnosti interakcije in dajanju povratnih informacij med obema strankama,« pojasnjuje dr. Schwab.
Pojavi se povsem legitimno vprašanje: Kaj je bolj dobičkonosno – platforma ali njeno osnovno sredstvo? Digitalne platforme so bistveno zmanjšale stroške transakcij in dodatnih stroškov, ki jih imamo posamezniki ali organizacije ob skupni rabi virov ali zagotavljanju storitve. Vsako transakcijo je moč razdeliti na zelo majhne dele, s katerimi zaslužijo vse v vrednostno verigo vključene osebe. Ob uporabi digitalnih platform v oblaku so stroški »proizvodnje« posameznega izdelka, blaga ali storitve skoraj neznatni, zato so te toliko bolj konkurenčne.
