Bi lahko tablice (spet) nadomestile prenosne računalnike?  Bi lahko tablice (spet) nadomestile prenosne računalnike? Še pred nekaj leti smo lahko zasledili ogromno ponudb za tablice, zdaj je ta trend, vsaj v Sloveniji, nekoliko usahnil. Glavni razlog je bila (ne)funkcionalnost tablic, ki so bile pravzaprav le povečan mobilni telefon.
Tokenizacija prodira tudi v mobilno identifikacijo Tokenizacija prodira tudi v mobilno identifikacijo Bi vrata odpirali z mobilnikom? Ta funkcionalnost je morebiti res redkeje uporabna v poslovnem svetu, je pa toliko bolj zanimiva v potrošniškem segmentu.
Poslovno obveščanje: S selitvijo v oblak postaja dostopno tudi manjšim podjetjem Poslovno obveščanje: S selitvijo v oblak postaja dostopno tudi manjšim podjetjem Vsi vodilni globalni proizvajalci poslovnih informacijskih sistemov so že ponudili storitve poslovnega obveščanja v oblaku, kar uporabnikom močno poceni in poenostavi pripravo podatkov za odločanje
Malo poglejte, na čem temeljijo vaše odločitve Malo poglejte, na čem temeljijo vaše odločitve Veliko lastnikov, nadzornikov in direktorjev ne vidi vrednosti naložb v informacijske tehnologije. In prav to zavira tako digitalizacijo kot uvajanje sodobnih analitičnih orodij.
Napoved za leto 2025: Vsakih 18 sekund bomo imeli eno digitalno interakcijo Napoved za leto 2025: Vsakih 18 sekund bomo imeli eno digitalno interakcijo Količina podatkov v svetu se bo v prihodnjih šestih letih povečevala za povprečno 61 odstotkov na leto in z lanskih 33 do leta 2025 narasla na 175 zetabajtov; delež podatkov, ki se takoj obdelujejo, bo do tedaj dosegel skoraj tretjino.
Komentar

Paolo Savona: Kriptovalute bi morale biti prepovedane

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
18.12.2017  17:32
Profesor politične ekonomije in nekdanji minister za industrijo v Italiji o kriptovalutah

Obveščaj me o novih člankih:  

Banka za mednarodne poravnave v Baslu je objavila raziskavo o kriptovalutah, v kateri se zaveda napredka v poznavanju in pobudah, ki jih centralne banke že upoštevajo, in s katero ponuja obsežno dokumentacijo o zadevnih akademskih študijah.

Raziskava, ki je potekala pod vodstvom Mortena Becha iz Banke za mednarodne poravnave in Rodneyja Garrata iz kalifornijske univerze v Santa Barbari, se le obrobno ukvarja z glavno problematiko, to so vplivi na denarno politiko in na splošno z gospodarsko politiko, na kar je opozoril časopis Il Sole 24 Ore. Njuna analiza obravnava predvsem koristi in težave centralnih bank ob njihovem vstopu na trg kriptovalut, pri čemer poskuša odgovoriti na vprašanje, ali naj s svojim kriptodenarjem trgujejo na debelo ali drobno, ter posledice širjenja elektronskih valut na umazano poslovanje z denarjem. V tem pogledu študija raziskuje predvsem vplive na davčne utaje. Sicer je to res zanimiva tema, a davčne utaje niso najbolj skrb zbujajoče. Bolj skrb zbujajoča tema je izguba denarne suverenosti držav (in evrskega sistema v evropskem primeru, kjer v ozadju ni vlade, temveč mednarodni sporazum) in omejitev centralnih bank (seveda vključno z Evropsko centralno banko) glede obvladovanja količine denarja v obtoku.

S kriptovalutami postane ponudba denarja endogena, kar pomeni, da jo narekuje trg, posledice pa so v strokovni literaturi dobro znane. Ni treba biti poseben ljubitelj monetarizma, da spoznate, kako nenadzorovana količina denarja izgublja svoj vpliv na inflacijo in sama nadzira finančna neravnotežja ter spodbudi rast. Vprašanje, ali se centralnim bankam in seveda tudi vladam splača vstopiti na trg elektronskega denarja, ne sme zadevati trenutnega omejenega obsega kriptovalut (imetniki kriptovalut že spoznavajo, kakšno varnost in transparentnost jim ponuja ustroj, imenovan blockchain). Poleg tega se ne smemo spraševati, ali vstop v tovrstno »poslovanje« koristi bankam (saj gre za precej več kot le poslovanje, kot ga poznajo centralne banke). Ne moremo niti preprečiti, da bi v tovrstnem poslovanju cvetel organiziran kriminal in raslo število davčnih utaj.

Razvoj kriptovalut pomeni precej pomembnejše težave: države morajo pridobiti elektronski mehanizem, ki ga je zasnoval Satoši Nakamoto, saj pomeni novo obliko ustvarjanje denarja, to je četrta stopnja njegove evolucije (po tradicionalnih fizičnih in dragocenih kovinskih oblikah ter knjižnem denarju).

Prav države bi morale zakonsko prepovedati uporabo kriptovalut, kot so to že storile za primer ponarejanja denarja. S tem oblasti sicer ne bodo preprečile, da bitcoini in druge kriptovalute ne bi prišle v obtok, tako kot ne morejo zapreti denarnih in davčnih oaz, lahko pa je njihova uporaba kazensko preganjana. Prepoved bi bila uspešna, če bi jo uvedla avtoritativna država, kot se to dogaja na Kitajskem. Ker pa se kriptovalute pretakajo po spletu, in ne po zemlji, je za njihovo upravljanje in nadziranje treba doseči mednarodni sporazum ter vzpostaviti meddržavno sodelovanje.

Prej pridemo do rešitve, boljše bo. Zato lahko trdim, da bi se morale odgovorne osebe centralnih bank v Jackson Holu posvetiti prav tej nalogi in opredeliti nadaljnje korake, namesto da so razpravljali in si peli hvalnice o tem, kako se morajo njihove denarne politike »vrniti na normalne tirnice«.

Postopek mora obvezno izvajati država, in to ne le zato, ker je denar kot kri, ki se pretaka po gospodarskem telesu in ob pomoči katere lahko živi, temveč tudi zato, ker lahko, kot smo se pred nedavnim naučili, le oblast zagotavlja dobro delovanje sistema. Treba je delovati neposredno in sprejemati ustrezne odločitve ter s tem ohraniti javno suverenost denarja, pri čemer moramo banke prisiliti, da opravljajo svojo nepogrešljivo vlogo presojanja glede posojil in tako izboljšati njihovo nezadovoljivo poslovanje.

Paolo Savona je zaslužni profesor politične ekonomije in nekdanji minister za industrijo v Italiji, predaval je tudi na Poslovni konferenci v Portorožu. Komentarji izražajo stališča avtorja in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.
Paolo Savona je zaslužni profesor politične ekonomije in nekdanji minister za industrijo v Italiji, predaval je tudi na letošnji Poslovni konferenci v Portorožu. Komentarji izražajo stališča avtorja in ne nujno tudi stališča uredništva Financ.


Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IKT
Članki
Članki Predstavljamo prvo banko, ki se seli v Amazonov oblak

Moneta Money Bank, četrta največja češka banka z več kot milijon komitenti in 190 poslovalnicami, je v oblak preselila že dobro...

IKT
Članki
Članki Še vedno uporabljate Windows 7? Čez pol leta boste ostali brez podpore in posodobitev. 22

Več kot tretjino računalnikov še vedno poganja operacijski sistem, ki se mu izteka rok uporabe

OGLAS
IKT
Članki
Članki Uporabniki SAP najbolj enostavno do poslovnih poročil

SAP Analytics Cloud poenostavlja uvedbo najsodobnejših tehnologij in pristopov za izboljšanje odločanja z uporabo naprednih poslovnih...

IKT
Članki
Članki Kibernetski kriminalci: Glavni cilj je denar, recimo iz zlorabe notranjih informacij borznih družb 2

Kako kibernetski kriminalci prek gesla za elektronsko pošto tajnice direktorja podjetja pridejo do notranjih informacij

IKT
Članki
Članki  Bi lahko tablice (spet) nadomestile prenosne računalnike? 4

Še pred nekaj leti smo lahko zasledili ogromno ponudb za tablice, zdaj je ta trend, vsaj v Sloveniji, nekoliko usahnil. Glavni razlog je...

OGLAS
IKT
Članki
Članki Sodobna omrežja za optimalno podporo aplikacijam in uporabniški izkušnji

Upravljanje in načrtovanje omrežij je čedalje večji izziv – krivci za to so vse večja razpršenost podatkov, čedalje bolj...

IKT
Članki
Članki Predstavljamo pet novosti Amazonovega oblaka

Amazon Web Services je na konferenci AWS Summit v Varšavi – gre za njihov prvi tovrstni dogodek v srednji in vzhodni Evropi –...