Pri pisanju o svetovnem trgu IKT in njegovih posameznih segmentih se pogosto srečam z analizami, raziskavami in ocenami analitskih podjetij, kot so IDC, Gartner, Forrester, Frost & Sullivan, GfK, IHS, Juniper, Strategy Analytics, Canalys, Statista in drugi. Vsakič se zavedam velike prednosti držav, ki so jim pri kakršnemkoli načrtovanju na voljo poglobljene analize, pomagajo pa jim različne ustanove in strokovne organizacije, kakršnih sami nimamo. V Nemčiji sta, na primer, zelo dejavni domači analitski podjetji GfK in EITO – zadnji v lasti nemškega združenja za IT, telekomunikacije in nove medije (Bitkom), tam pa delujejo praktično tudi vsa svetovna analitska podjetja.
V Sloveniji že nekaj časa pogrešamo poglobljene analize trga IKT, brez katerih praktično ni mogoče pripravljati resnih načrtov, še manj pa ambiciozne državne strategije. V časih velike letne rasti trga IKT, tudi nad 15-odstotne, je pri nas na tem področju zelo aktivno deloval IDC, nekaj manj Gartner, občasno pa tudi GfK, Delloite, PricewaterhouseCoopers in morda še kdo. IDC je nastopal prek svoje regijske podružnice IDC Adriatics v Zagrebu in (pazite!) celo aktivne lokalne podružnice v Ljubljani.
Nič čudnega, da so se v takšnih razmerah leta 2003 na pobudo Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS začele priprave na oblikovanje ambiciozno zastavljene strategije razvoja IKT v Sloveniji. ZIT je v prvi fazi za izdelavo analize angažiral IDC, katerega naloga je bila pripraviti čim bolj realno sliko stanja in razvojnih možnosti sektorja ter oceno njegove konkurenčnosti v primerjavi z EU. IDC je po štirimesečnem delu devetih analitikov januarja 2004 oddal poročilo na več sto straneh. Naslednjega pol leta je v drugi fazi pet delovnih skupin z več kot sto strokovnjaki in predstavniki gospodarstva, akademsko-raziskovalne sfere, javne uprave in civilne družbe obravnavalo posamezna področja na sestankih in delavnicah.
Obsežna podlaga za strategijo je bila na spletni strani GZS/ZIT objavljena septembra 2004. Nato so nekaj mesecev potekale razprave o njej, spomladi 2005 pa je odbor izbral enega od ponudnikov za izdelavo končnega besedila. In potem se je postopek nekje ustavil. Vmes se je zamenjala vlada, ki je razpustila ministrstvo za informacijsko družbo in spremenila status centra vlade za informatiko. Strategije IKT, v pripravo katere je bilo vloženega mnogo znanja, napora in denarja (10 milijonov evrov samo za analizo), niso nikoli dokončali in sčasoma smo nanjo pozabili.
Temeljite strategije tako nikoli nismo dobili in je tudi ne bomo. Tudi zato ne, ker nihče več ne dela poglobljenih analiz slovenskega trga IKT, ko so leta 2015 najprej zaprli slovensko podružnico IDC, zdaj pa vse kaže, da bo enaka usoda doletela še regijsko podružnico IDC Adriatics. V zadnjih dveh letih smo po zaslugi ZIT, posameznih akademskih skupin in različnih pobud dobili nekaj manjših »strategij«, med njimi tudi Digitalno Slovenijo 2020. To pa je pred nekaj dnevi prijatelj, ki je zelo dejaven na področju IKT, upravičeno označil bolj za seznam lepih želja. V uteho nam je lahko edino to, da je pač bolje vsaj nekaj kot nič.