Pomembnih dokumentov je vse več, podjetja je čedalje bolj strah, da jih izgubijo Pomembnih dokumentov je vse več, podjetja je čedalje bolj strah, da jih izgubijo Nekatere slovenske ponudnike dokumentnih sistemov in rešitev za upravljanje vsebin smo povprašali, kaj se dogaja na domačem trgu, kako se slovenska podjetja pri uvajanju dokumentnih sistemov lahko primerjajo s tujino, po kakšnih storitvah je največ povpraševanja ter kakšne novosti so pripravili letos
Dokument, prosim, naredi mi to Dokument, prosim, naredi mi to »Kako misliš, da bomo dokumentom in sistemom govorili, kaj naj postorijo,« me je z začudenjem pogledal prijatelj ob pogovoru, kako bo videti tehnološko navdahnjena pisarniška prihodnost.
Dokumentni sistem ne upravlja le dokumentov Dokumentni sistem ne upravlja le dokumentov Z dokumenti so neločljivo povezani procesi, aplikacije in predvsem ljudje.

(Komentar) Čas za resno strategijo IKT smo zamudili, zdaj lahko le še sanjamo

Čas branja: 2 min
24.01.2018  20:30
Pred 14 leti smo zapravili izjemno priložnost, da bi sprejeli celovito strategijo IKT, zadnje čase pa se lahko potešimo z bolj skromnimi seznami lepih želja.

Pri pisanju o svetovnem trgu IKT in njegovih posameznih segmentih se pogosto srečam z analizami, raziskavami in ocenami analitskih podjetij, kot so IDC, Gartner, Forrester, Frost & Sullivan, GfK, IHS, Juniper, Strategy Analytics, Canalys, Statista in drugi. Vsakič se zavedam velike prednosti držav, ki so jim pri kakršnemkoli načrtovanju na voljo poglobljene analize, pomagajo pa jim različne ustanove in strokovne organizacije, kakršnih sami nimamo. V Nemčiji sta, na primer, zelo dejavni domači analitski podjetji GfK in EITO – zadnji v lasti nemškega združenja za IT, telekomunikacije in nove medije (Bitkom), tam pa delujejo praktično tudi vsa svetovna analitska podjetja.

V Sloveniji že nekaj časa pogrešamo poglobljene analize trga IKT, brez katerih praktično ni mogoče pripravljati resnih načrtov, še manj pa ambiciozne državne strategije. V časih velike letne rasti trga IKT, tudi nad 15-odstotne, je pri nas na tem področju zelo aktivno deloval IDC, nekaj manj Gartner, občasno pa tudi GfK, Delloite, PricewaterhouseCoopers in morda še kdo. IDC je nastopal prek svoje regijske podružnice IDC Adriatics v Zagrebu in (pazite!) celo aktivne lokalne podružnice v Ljubljani.

Nič čudnega, da so se v takšnih razmerah leta 2003 na pobudo Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS začele priprave na oblikovanje ambiciozno zastavljene strategije razvoja IKT v Sloveniji. ZIT je v prvi fazi za izdelavo analize angažiral IDC, katerega naloga je bila pripraviti čim bolj realno sliko stanja in razvojnih možnosti sektorja ter oceno njegove konkurenčnosti v primerjavi z EU. IDC je po štirimesečnem delu devetih analitikov januarja 2004 oddal poročilo na več sto straneh. Naslednjega pol leta je v drugi fazi pet delovnih skupin z več kot sto strokovnjaki in predstavniki gospodarstva, akademsko-raziskovalne sfere, javne uprave in civilne družbe obravnavalo posamezna področja na sestankih in delavnicah.

Obsežna podlaga za strategijo je bila na spletni strani GZS/ZIT objavljena septembra 2004. Nato so nekaj mesecev potekale razprave o njej, spomladi 2005 pa je odbor izbral enega od ponudnikov za izdelavo končnega besedila. In potem se je postopek nekje ustavil. Vmes se je zamenjala vlada, ki je razpustila ministrstvo za informacijsko družbo in spremenila status centra vlade za informatiko. Strategije IKT, v pripravo katere je bilo vloženega mnogo znanja, napora in denarja (10 milijonov evrov samo za analizo), niso nikoli dokončali in sčasoma smo nanjo pozabili.

Temeljite strategije tako nikoli nismo dobili in je tudi ne bomo. Tudi zato ne, ker nihče več ne dela poglobljenih analiz slovenskega trga IKT, ko so leta 2015 najprej zaprli slovensko podružnico IDC, zdaj pa vse kaže, da bo enaka usoda doletela še regijsko podružnico IDC Adriatics. V zadnjih dveh letih smo po zaslugi ZIT, posameznih akademskih skupin in različnih pobud dobili nekaj manjših »strategij«, med njimi tudi Digitalno Slovenijo 2020. To pa je pred nekaj dnevi prijatelj, ki je zelo dejaven na področju IKT, upravičeno označil bolj za seznam lepih želja. V uteho nam je lahko edino to, da je pač bolje vsaj nekaj kot nič.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IKT
Članki
Članki (intervju) Barbara Tekavec Verlič, CIO leta 2018: Slovenija ima enega najbolj razvitih IKT-sektorjev 2

Barbara Tekavec Verlič, IT-menedžer v Pivovarni Laško Union, je prejemnica dvanajste nagrade CIO leta, ki so jo podelili na osrednjem...

IKT
Članki
Članki To so kandidatke za nagrado CIO leta 2018

Jutri bodo v Kongresnem centru Brdo dvanajstič podelili nagrado CIO leta za izjemne dosežke na področju IKT-menedžmenta v Sloveniji....

IKT
Članki
Članki Koga dejansko posluša vaša spletna aplikacija?

Spletne in druge aplikacije je mogoče enostavno prevarati, če njihovi snovalci niso bili pozorni pri vgradnji varnostnih mehanizmov

IKT
Članki
Članki Dinit Card Services predstavil plačevanje prek obogatene resničnosti

Premierno so prikazali nakup virtualnih dobrin (hologramov) z uporabo očal za obogateno oziroma mešano resničnost HoloLens in mobilnega...

IKT
Članki
Članki Povpraševanje po IKT-izobraževanju raste, posebej po spletnem

Pogledali smo, kako vodilna podjetja s področja IKT-izobraževanja vidijo svoje izobraževalne programe in izkušnje ter širša gibanja...

IKT
Članki
Članki IFA 2018: V Berlinu lahko te dni na vsakem koraku srečaš pamet

Na sejmu potrošniške elektronike, ki je včeraj v Berlinu odprl vrata, spoznavamo, kako nas umetna pamet lahko posluša, a ne nujno tudi...