Projekt iCirrus je del programa Obzorja 2020. Ukvarja se z razvojem pete generacije mobilnih omrežij. Partnerji iz Slovenije, Nemčije, Francije, Španije, Velike Britanije in Cipra so v okviru projektu raziskali vpliv arhitekture centraliziranega radijskega dostopovnega omrežja v oblaku (C-RAN) na zmogljivosti mobilnega omrežja 5G, kot so komunikacije med napravami (D2D) in uvedba navideznih mobilnih storitev v oblaku. V okviru projekta je bila z integracijo obojega v mobilni informacijski oblak razvita rešitev, ki prispeva k dodatni spektralni in energetski učinkovitosti ter izboljšuje delovanje sistema.
Fiksne in mobilne storitve pete generacije
Izsledki projekta iCirrus potrjujejo možnost vzpostavitve visoko učinkovitega konvergentnega optičnega omrežja Ethernet, ki omogoča fiksne in mobilne storitve pete generacije. Uporaba omrežja Ethernet za podporo vseh vrst mobilnih omrežnih struktur kljub velikim količinam podatkov v realnem času razbremeni tako omrežje kot naprave v uporabi – mobilne naprave, tablice in druge.
In kako bodo to občutili končni uporabniki?
Življenjska doba baterij mobilnih naprav bo daljša, zaradi večje pasovne širine bo izboljšana uporabniška izkušnja, zakasnitev storitev bo majhna, uporaba mobilnega informacijskega oblaka pa bo omogočila dodatno prilagodljivost in široko dostopnost omrežja za različne gospodarske vertikale in njihovo digitalizacijo.
»S partnerji smo se osredotočili na vzpostavitev zanesljivega, zmogljivega ter spektralno in energetsko učinkovitega omrežja, ki omogoča zagotavljanje širokega nabora storitev. V omrežje prihodnosti bo namreč povezanih ogromno različnih naprav, in sicer tako tistih, ki za svoje delovanje potrebujejo izjemno visoke prenosne hitrosti, kot tistih, ki potrebujejo osnovni prenos podatkov v realnem času. Omrežje 5G bo primarno namenjeno razvoju oziroma podpori rešitev s področja interneta stvari, in to na varen način,« je povedal Matjaž Beričič, direktor Jedrnega omrežja v Telekomu Slovenije.
V treh letih porabili dobre tri milijone evrov
Projekt je potekal tri leta (od marca 2015), skupaj pa so porabili dobre tri milijone evrov nepovratnih sredstev, ki jih je v celoti zagotovila Evropska komisija. Poleg Telekoma Slovenije so v konzorciju sodelovali še Univerza v Kentu, ki je projekt vodila, Institut Heinrich Hertz in družba IAF iz Nemčije, operaterji Primetel s Cipra, Orange iz Francije in Wellness Telecom iz Španije, Univerza v Essexu ter podjetji VIAVI iz Velike Britanije in ADVA Optical Networking iz Nemčije.
