Te dni v Münchnu poteka sejem Automatica 2018, na katerem imajo glavno vlogo roboti vseh vrst in oblik. Čeprav prednjačijo industrijski roboti, postaja jasno, da je prihodnost robotov, podobno kot pri človeški vrsti, storitveno orientirana. Roboti se namreč pospešeno selijo v storitvene industrije, sodelujejo z ljudmi in med sabo, obvladajo logistiko, zdravstvo, kmetijstvo, trgovino in celo nekatere turistične dejavnosti.
Vzpon storitvene robotike
Mednarodna zveza za robotiko (IFR) praktično vsako leto popravi navzgor svoje pretekle napovedi v zvezi s storitvenimi roboti. Trenutno najbolj raste njihova raba na področju logistike, kjer na letni ravni beležijo kar 30-odstotno rast. Storitveni roboti v skladiščih dokazujejo, da znajo sodelovati z ljudmi, pa tudi sami polniti in prazniti police.
ABBjev prvi kolaborativni robot na svetu YuMI bo očitno imel veliko bratrancev, saj smo podobno rešitev videli tudi pri proizvajalcu KUKA. Je pa treba družbi ABB priznati, da je opravila pionirsko delo na tem področju kot tudi na področju popularizacije storitvenih robotov – v industriji še danes odmeva lanski nastop robota YuMI ob italijanskem tenorju Andrei Bocelliju. Omenjeni robot je namreč dokazal, da lahko učinkovito vodi filharmonični orkester – zborovoditeljstva pa se je priučil v vsega nekaj dneh.
Robot, ki se prosto giba in išče delo
Tiha revolucija se dogaja na področju logistike in vsesplošne avtomatizacije. Proizvajalci storitvenih robotov želijo tehnologije računalniškega vida in večosnih robotov nadgraditi še s tehnologijami reševanja izzivov. Semantično mapiranje prostora bo robotom prihodnosti omogočilo, da bodo znali opraviti še precej zahtevnejše naloge kot le skrbeti za oskrbo prodajnih polic ali hitro iskanje in pakiranje naročenega blaga v skladiščih. Pri svojem delu pa bodo kar se da avtonomni.
Roboti v zdravstvu
Med najbolj cenjenimi storitvenimi roboti so danes tisti, ki svoje poslanstvo opravljajo na področju zdravstva. V IFR jim v naslednjih štirih letih napovedujejo povprečno letno rast v višini 25 odstotkov, zanje pa se zanimajo predvsem sodobni tehnologiji bolj naklonjene bolnišnice. Skoraj vsi pilotski projekti so pokazali, da lahko storitveni roboti, ki prinašajo zdravila in opremo ter spremljajo stanje pacientov, tekoče stroške povprečne bolnišnice znižajo za petino.
Z zdravjem je zelo povezan razvoj eksoskeletonov. Gre pretežno za z robotskimi tehnologijami podprta oblačila ali dodatke, namenjene pretežno delavcem v industriji – da ti ostanejo zdravi dlje časa, saj jim nudijo ergonomsko podporo pri sicer za ljudi težavnih pogojih dela. Med vodilnimi podjetji na tem področju je švicarsko zagonsko podjetje Noonee, podobne rešitve pa razvija tudi družba Laevo. A vse ni prepuščeno le zasebni iniciativi, cilj izboljšanja ergonomije dela ljudi z robotskimi tehnologijami si delita tudi EU-projekta SPEXOR in Robo-mate.
Tudi sejali in želi bodo
Na področju kmetijstva je veliko iniciativ povezanih s sodelovanjem različnih robotov, vse z namenom ustvariti več pridelka na čim bolj trajnostni način. Avtomatizacija kmetijstva in živinoreje napreduje z velikimi koraki, pri čemer se manjšimi robotom, ki skrbijo za obdelavo zemlje pogosto pridružijo še brezpilotni letalniki, ki jih zalagajo s kakovostnimi informacijami.
Naslednji korak – vstop v domove ljudi
Praktično vsi proizvajalci storitvenih robotov si želijo ultimativnega preboja – scenarija, po katerem bomo ljudje robote odprtih rok sprejeli v svoje domove. V ta namen se močno osredotočajo na učinkovitost in pristnost sodelovanja med človekom in robotom. Roboti se danes dokazujejo kot praktični robotski sesalniki, že jutri pa bodo bistveno naprednejši gospodinjski pomočniki. Koliko časa bo potrebnega, da se uresničijo nekateri scenariji iz aktualne vrhunske angleške serije Humans, si ne upa napovedati nihče. IFR je od sebe dala le eno številko: do konca tega desetletja naj bi v domovih po svetu delovalo več kot 42 milijonov robotov.
