Tehnologije so imele na vseh dozdajšnjih svetovnih prvenstvih v nogometu zelo pomembno vlogo. Rusija letos v tem smislu ni bila nobena izjema – prav nasprotno, mednarodna nogometna zveza (Fifa) je na 21. svetovnem prvenstvu, ki se je končalo v nedeljo, uporabila vrsto novih tehnoloških rešitev, ki so dobile priložnost, da potrdijo svojo organizacijsko, športno ali medijsko vrednost.
Tehnika golove črte
V nogometu se obračajo milijarde evrov, spremljajo ga milijarde gledalcev po vsem svetu, zato je razumljivo, da so organizatorji in partnerska podjetja zelo pozorni na digitalizacijo. Fifa je napredno tehnološko pomoč sodnikom prvič uvedla leta 2014 na svetovnem prvenstvu v Braziliji, in sicer v obliki tehnologije golove črte (goal line technology). Tehnologijo so v Rusiji še izboljšali, tako da lahko sistem prek posnetkov iz 14 kamer velike hitrosti samodejno oceni, ali je žoga prestopila golovo črto, ter o tem v eni sami sekundi pošlje signal na sodnikovo uro.
Pomožni videosodnik
Za podobno občutljive položaje pred golom in drugje na igrišču je Fifa za letošnje prvenstvo razvila tudi novo napredno tehnološko pomoč sodnikom, poimenovano pomožni videosodnik (video assisted referees, VAR). Zahteve po videopresojevanju v nogometu obstajajo že dolgo, pri čemer se zagovorniki njegovega uvajanja zanašajo na dobre izkušnje pri ragbiju, tenisu, ameriškem nogometu in celo kriketu.
Pomožni videosodnik pomaga pri nejasnih ali spornih situacijah, kot so doseženi goli, enajstmetrovke, rdeči kartoni ali pomote pri identiteti. VAR so preizkusili na več tekmovanjih, med drugim tudi v Premier ligi. Odzivi nanj so različni, saj nekateri menijo, da preveč posega v spontanost igre.
Sistem, opremljen z ekipo
Sistem VAR, sestavljen iz glavnega VAR in treh pomožnih, je bil nameščen v videooperacijski sobi (VOR) mednarodnega medijskega centra (IBC) v Moskvi.
Za hitre preglede in analize v situacijah, ko je to zahteval sodnik, so uporabljali posnetke iz 33 televizijskih kamer in dveh posebnih kamer za prepovedani položaj, ki so bile vse povezane z VOR. Od teh je bilo 12 kamer za predvajanje počasnih posnetkov (osem za super in štiri za ultra počasne posnetke), na odločilnih tekmah pa so dodali še dve kameri UHD. Komentatorjem in novinarjem je bil na voljo informacijski sistem VAR, ki je vključeval tudi sistem za samodejno generiranje televizijskih grafik.
Sistem za sledenje
Druga velika tehnološka inovacija na svetovnem prvenstvu je bil elektronski sistem za zmogljivosti in sledenje (electronic performance and tracking systems, EPTS), ki je trenerjem vseh 32 ekip prek tablic omogočal dostop do statističnih podatkov o nogometaših in videoposnetkov v realnem času. Vsaka ekipa je imela na voljo tri tablice – eno za analize na tribunah, drugo na klopi in tretjo pri medicinski ekipi. Posamezni podatki, denimo o hitrosti in položaju nogometaša ter spornih dogodkih, so lahko zamujali največ do 30 sekund.
Sistem temelji na kamerah in nosljivih tehnologijah, ki jih je Fifa odobrila leta 2015. Ekipe so imele na voljo podatke o položajih nogometašev – za to sta skrbeli dve optični kameri na glavni tribuni, ki sta spremljali igralce in žogo – ter jih kombinirale s posnetki v živo iz izbranih taktičnih kamer. Sistem EPTS je prav tako vključeval številne komunikacijske naprave obeh moštev za povezovanje s tehničnimi in medicinskimi ekipami prek posebnih delovnih postaj.
Žoga s čipom NFC
Nogometna žoga, okrog katere se je vsaj na prvenstvu »vrtel svet«, je bila tudi drugače v središču pozornosti. Adidas, ki je od leta 1970 uradni dobavitelj žog za svetovno prvenstvo, je žogo telstar 18 opremil z novo elektronsko opremo. V središču žoge je namreč nameščen čip NFC, kakršen poganja plačilne postaje Apple Pay in Android Pay, ki omogoča komunikacijo s pametnim telefonom. Žoga ponuja le podatke o sebi in Adidasu ter nekaj o nogometu in prvenstvu, kar ni namenjeno nogometašem, temveč kupcem. Uvajanje čipa NFC kljub temu pomeni prelom, saj se bodo pozneje, verjetno že v Katarju 2022, pojavile nove vrste uporabe.
5G, UHD, VR …
Na svetovnem prvenstvu v Rusiji je bilo na voljo več omrežij 5G kot kadarkoli na športnih dogodkih. Takšno omrežje sta ponujala domača operaterja TMS in Megafon, podjetji Ericsson in MTS pa sta zagotovili doslej najnaprednejšo mobilno tehnologijo Massive MIMO z več kot 50 radijskimi postajami 5G na 40 mestih v sedmih od 11 mest, v katerih so potekala tekmovanja. Omrežje je pokrivalo stadione, zabavne cone za mlade in prometna stičišča ter znana mestna območja, kot je Rdeči trg v Moskvi.
Boljša je bila tudi ponudba prenosov v tehnologiji 4K UHD, izboljšane so bile aplikacije za spremljanje prvenstva prek pametnih telefonov, večja je bila ponudba aplikacij za spremljanje prvenstva v navidezni resničnosti. Vse te tehnologije se bodo do naslednjega svetovnega prvenstva v Katarju čez štiri leta še izboljšale.