Tega, kako odvisni smo postali ljudje od svojih digitalnih pomočnikov, posebej pametnih telefonov, bržkone ni treba izpostavljati. A umetna pamet, zapakirana v takšne in drugačne izdelke, sisteme in storitve, se več kot očitno seli tudi v poslovna okolja in domove. Lani so proizvajalci izdelkov za pametni dom prodali 433 milijonov naprav, v prihodnjih letih pa naj bi jih vsako leto skoraj petino več, torej dobro milijardo do leta 2022. Tako vsaj napovedujejo analitiki podjetja IDC, ki hkrati pojasnjujejo, da se bodo ekosistemi naprav interneta stvari v domu namnožili tudi »pasemsko«. Pametnim televizorjem, pralnim in pomivalnim strojem se bodo pridružili hladilniki, likalniki (taki, ki nam ne zažgejo oblačila ali stanovanja, če jih zatopljeni v pogovor ali klepet na mobilniku pustimo prižgane), termostati in celo robotski hišni ljubljenčki.
Pozabite 4K, tu je 8K
Zaslonov z ločljivostjo 4K je na sejmu IFA mrgolelo. A tisti boljši proizvajalci so šli še korak dlje in predstavili izdelke z ločljivostjo 8K. Prevladovali so sicer televizorji, pohvalno številčna pa je bila tudi ponudba kamer – te potrebujemo, če želimo zajemati svet z več kot 30 milijoni točk pozornosti in obiljem sličič na sekundo. Je pa res, da bo verjetno trajalo še par let, da bo ločljivost 8K doživela stopnjo miniaturizacije, kot jo danes pozna ločljivost 4K, s katero svet že gledajo in zajemajo kamere nekaterih pametnih telefonov.
Ko ti rečem ...
Naslednji trend, ki se mu očitno ne bo lahko upreti, bo poveljevanje digitalnim pomočnikom z govorom. Po ocenah družbe Yale danes dobrih 25 milijonov gospodinjstev uporablja pametne zvočnike za krmiljenje drugih naprav in reden klepet z njimi. Že čez pet let naj bi ta številka narasla na 275 milijonov, kar se zdi povsem realistična napoved – namreč tehnologija prepoznavanja zvoka je že dozorela do te mere, da je dejansko uporabna in vsaka nova generacija naprav prepričljivejša. Je pa jasno, da bo na dolgi rok šlo predvsem za troboj – uporabniki bomo izbirali med tem, ali se bomo pogovarjali z Googlovim Asistentom, Amazonovo Alexo ali Applovo Siri. Vsi ostali, vključno z Microsoftovo Cortano imajo verjetno precej manj možnosti za uspeh.
Prihaja empatična tehnologija
Tudi najboljši igralci pokra, ki so »hladni kot špricer«, bodo v prihodnje težko prevarali napredne algoritme. Družba Dolby Laboratories je denimo razvila tehnologijo, ki s prepoznavanjem govora uporabnika prepozna tudi njegova čustva, ga »prebere kot knjigo«. Čeprav se emaptična tehnologija sliši kot nekaj iz znanstveno-fantastičnega filma, utegne predstavljati most med človekom in strojem, predvsem na področju natančnosti zaznave. A ne le zvok, kombinacija podatkov z različnih senzorjev, ki denimo merijo telesno temperaturo, prepoznavajo naše geste rok in obrazno mimiko, lahko v praksi pomeni, da bo stroj na drugi strani presneto dobro razumel, kako se počutimo in kaj mislimo/nameravamo. Možnosti, ki se odpirajo v nadaljevanju, pa je v izobilju.
Inovacije, ki se kalijo pri drznih
Na delu sejmišča, poimenovanem IFA NEXT, je moč najti številna zagonska podjetja, ki s svojimi idejami in rešitvami spreminjajo obstoječe veljavne poslovne modele, norme in/ali izdelke. Letos v tem delu razstavlja kar 125 podjetij iz 21 držav, večina pa jih je, skladno s trendi, osredotočena na napredne načine rabe zvoka in umetne inteligence oziroma kar najpametnejše podpore našemu vsakdanu.
