Podjetje NIL je že pred 30 leti veljalo za vizionarja, nekakšno slovensko tehnološko zagonsko podjetje, še preden smo ta termin sploh poznali. V Slovenijo je med drugim dobesedno pripeljalo internet (NIL je bil prvi komercialni ponudnik dostopa do interneta) in številne druge tehnologije ter rešitve, ki se danes zdijo v zaledju poslovnih okolij nepogrešljive. Na dogodku IT-vizija je udeležencem – med njimi je bilo največ skrbnikov IT, informatikov in CIO domačih podjetij – predstavilo tako srednje- kot dolgoročno najverjetnejšo podobo sveta IT.
Infrastrukturo je treba približati ljudem
»Že od samih začetkov NIL veliko dela v tujini. Kar smo se tam naučili, smo prinesli domov. Slovenija namreč nekoliko zaostaja za svetovnimi tehnološkimi trendi, zato smo vedno vedeli, kaj nas čaka. V zadnjih nekaj letih pa smo tudi v tujini dobili sloves tistih, ki ustvarjajo prihodnost. Z odmevnim domačim projektom postavitve Državnega računalniškega oblaka smo v svetu postali znani kot graditelji oblakov. Nadaljevanje je skoraj filmsko – našel se je nekdo, ki je želel, naj mu postavimo grad v oblakih. Danes tako gradimo neke vrste skupnostni oblak države uprave ene najbogatejših držav na svetu,« je dejal Bervar.
Z oblačnimi tehnologijami in rešitvami se IT-infrastruktura močno približa uporabnikom. In to nevede. Danes se pač večina podjetij ne želi pretirano ukvarjati z IT-okoljem, pogosto izberejo možnost, da ga preprosto naklikajo ali naročijo pri ponudniku, ki ga v nadaljevanju tudi upravlja.
Varnostnega inženirja se ne da narediti v pol leta
Podjetja v panogi IKT imajo skupno težavo – velik kadrovski primanjkljaj, ki je še toliko bolj očiten na področju informacijske varnosti. Tovrstnega znanja v svetu najbolj primanjkuje, dodatna bolečina podjetij pa je, da za razliko od večine drugih IT-poklicev, kjer se da obstoječe kadre izobraziti za dodatno področje v okoli pol leta, kovanje varnostnega strokovnjaka traja bistveno dlje časa – dve, štiri, tudi šest let.
Zato pa postajajo v svetu vedno bolj priljubljeni tako imenovani varnostno-operativni centri (SoC), ki varnost podjetjem nudijo kot storitev. A tudi ti so ob vse večjem povpraševanju kaj hitro lahko kadrovsko podhranjeni. V NIL-u skrbijo tudi za izobraževanje IT-strokovnjakov, doslej so opravili že več kot tisoč usposabljanj informatikov na področju analize varnostnih dogodkov, ti pa so na voljo različnim SoC po svetu. Tudi NIL ima svojega.
»Tudi hekerji berejo Gartnerjeva poročila in so vedno bolj pripravljeni na spopad z obrambo na strani podjetij. Velikokrat so uspešni, saj beremo različna poročila, kako hekerji pred odkritjem/zaznavo v IT-okoljih preživijo neodkriti tudi 100 in več dni,« je dejal Mesojednik. »Ko enkrat pade preventiva, je edina učinkovita metoda napredna detekcija in odziv na varnostni incident in prav tu je SoC verjetno najboljši odgovor. Delujemo kot neke vrste triažni zdravnik na področju informacijske varnosti.«
Nastran je uvodoma pojasnil, da ATVP danes obvladuje več kot 50 milijard premoženja, zato je varovanje informacij njegova prioriteta. »Če bi ušle informacije, bi trg vnaprej izvedel, kaj se dogaja po podjetjih – kdo se prevzema, povezuje, kje se menjuje vodstvo in podobne informacije. Tega scenarija si ne želimo.« V nadaljevanju je pojasnil, da je SoC v praksi nadgradnja obstoječega sistema informacijske varnosti, ki je vidljivost kršitev varnostnih pravil dvignila na novo raven.
Informatikom se za službe ni bati
Na delo ljudi, tudi informatikov, danes vplivajo številni dejavniki. Digitalizacija, avtomatizacija, umetna inteligenca, veliki podatki in drugi globalni tehnološki trendi prinašajo številne spremembe.
Robas je prepričan, da se to ne bo zgodilo. »Informatiki ne bomo ostali brez služb, temveč brez dela. In to nekaterega zamudnega in mučnega dela. Avtomatizacija bo opravljala naloge tam, kjer so stvari ponovljive. Stroji pa, čeprav se učijo iz ogromnih množic podatkov, še ne znajo kreativno razmišljati. Ustvarjanje v panogi IT bo do nadaljnjega v domeni ljudi, razvijalcev in inženirjev.«
Robas je sicer velik zagovornik avtomatizacije, saj informatikom in podjetjem omogoča velike prihranke časa, hitrejše implementacije rešitev, poenostavitev konfiguracij in zmanjšanje števila napak. Kljub temu pa je udeležence dogodka IT-vizija posvaril, da univerzalno orodje za avtomatizacijo ne obstaja, prav tako podjetjem niso na voljo bližnjice. Pri avtomatizaciji poslovanja podjetjem svetuje, naj najprej odkrijejo področja, ki so najbolj pereča in se jih da avtomatizirati. »Če rešite pristen izziv, boste v zaposlenih dobili prave zagovornike in lahko nadaljevali z avtomatizacijo poslovanja.«
