(intervju) Etay Maor, IBM: Kibernetski napadi na mala podjetja naredijo več škode kot napadi na velika podjetja (intervju) Etay Maor, IBM: Kibernetski napadi na mala podjetja naredijo več škode kot napadi na velika podjetja Kako se zavarovati pred kiberkriminalom, panogo, ki je po nekaterih ocenah vredna že krepko čez 600 milijard dolarjev
To so tiskalniške številke, za katere še niste slišali To so tiskalniške številke, za katere še niste slišali Urejeno področje tiskanja in dela z dokumenti lahko podjetjem prihrani veliko denarja in časa
Lenovo nadaljuje z inteligentno preobrazbo Lenovo nadaljuje z inteligentno preobrazbo Že tretje zaporedno četrtletje so dosegli visoko dvomestno rast prihodkov
Več rok ne pomeni več dobička Več rok ne pomeni več dobička Proizvodna podjetja zaradi zanemarjanja informacijske podpore kljub razcvetu gospodarstva in milijonskim naložbam ne uspejo povečati razlike v ceni
Štirje stadiji na poti do umetne inteligence Štirje stadiji na poti do umetne inteligence Umetna inteligenca ne bo zamenjala ljudi, ampak nam bo pomagala, da več svojega časa posvetimo kompleksnim projektom in manj operativnim. Gre za sodelovanje med tehnologijo in človekom.

(INTERVJU) Tehnologija veriženja blokov ostaja vroča tema in vsekakor ima prihodnost

 

Več iz teme.

Kliknite na izbrani pojem:  
 
Čas branja: 8 min
01.10.2018  08:35
Z doc. dr. Muhamedom Turkanovićem smo se pogovarjali o tem, kakšna je prihodnost tehnologije veriženja podatkovnih blokov, ki jo veliko bolj poznamo pod angleškim nazivom blockchain, in kje so tu priložnosti za Slovenijo
(INTERVJU)  Tehnologija veriženja blokov ostaja vroča tema in vsekakor ima prihodnost
Doc. dr. Muhamed Turkanović je doktor znanosti računalništva in informatike, ki na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v okviru Inštituta za informatiko vodi skupino Blockchain Lab:UM ter sodeluje pri raziskovalno-razvojnih in industrijskih projektih implementacije tehnologij veriženja blokov v slovenskem in mednarodnem prostoru. Bo tudi eden izmed predavateljev na seminarju »Tehnologija veriženja blokov: Digitalna preobrazba z uporabo pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij«, ki ga bo skupina Blockchain Lab:UM izvedla 10. oktobra v ljubljanski Kristalni palači.


Tehnologijo veriženja podatkovnih blokov večina ljudi sicer napačno enači s kriptovalutami. Kako bi jim pojasnili razliko?

Čeprav je tehnologija veriženja blokov delno revolucionarna, njene osnovne gradnike poznamo že vrsto let. Predvsem imam v mislih kriptografijo, omrežja vsak z vsakim ter porazdeljene podatkovne baze. Prve implementacije tehnologije veriženja blokov so vsekakor bile povezane s kriptovalutami, ki so nedvoumno pripomogle k naraščanju priljubljenosti te tehnologije. A tehnologije veriženja blokov niso zgolj kriptovalute. Z vsakim letom ter z vse večjo zrelostjo se pojavljajo nove možnosti uporabe. Že od leta 2013 poznamo pametne pogodbe, zdaj se pogovarjamo o nezamenljivih žetonih, konzorcijskih omrežjih in drugih rešitvah. Tehnologije veriženja blokov so torej precej širši pojem kot kriptovalute. Tudi njihov vpliv na gospodarstvo bo večji.

Kaj se da s tehnologijo veriženja blokov zdaj početi?

Uporabne so povsod tam, kjer je treba zagotoviti celovitost, nespremenljivost in varno sledljivost podatkov na varen način in v porazdeljenem okolju ter s tem povečati zanesljivost in zaupanje v medsebojno poslovanje in sodelovanje različnih znanih ali neznanih deležnikov. Poleg že omenjenih pametnih pogodb, ki omogočajo oblikovanje in zagotavljanje digitalnih odnosov v obliki programljivega in avtomatiziranega poslovanja ter sodelovanja med deležniki, je vse več primerov inovativnih modelov in ekosistemov sodelovanja na področju trgovanja z energijo, zavarovalništva, dobrodelnosti, digitalnih identitet, zdravstva in drugje. Možnost ustvarjanja lastnih ali rabe obstoječih digitalnih valut, ki se uporabljajo kot mehanizem plačevanja za interno ali za zunanjo rabo, že poznate. Prav tako uporabo tehnologije za namene zbiranja zagonskih sredstev oziroma začetne ponudbe kovancev – ICO. Če se osredotočimo na tipične domene uporabe, je med pomembnejšimi zagotovo upravljanje dobavnih verig, kjer s pomočjo tehnologije naslavljamo izzive zagotavljanja sledljivosti, transparentnosti in avtentičnosti kakršnekoli dobave.

Ali tudi vi delate pri kakšnem takšnem zanimivem projektu?

Da bi prikazali dober primer uporabe tehnologije, smo na Inštitutu za informatiko v okviru skupine Blockchain Lab:UM zasnovali in med prvimi na svetu razvili platformo za upravljanje digitalnih mikro certifikatov, ki smo jo poimenovali EduCTX. Javno dostopna platforma temelji na pametnih pogodbah in verigah blokov. Overjenim in v konzorcij EduCTX vključenim organizacijam omogoča dodeljevanje mikro certifikatov fizičnim osebam. Te lahko platformo uporabljajo za dokazovanje svojih znanj in veščin, predvsem diplom, potrdil, pohval, potrdil o veščinah in podobnih dokazil. Med industrijskimi projekti pa je morda treba opozoriti na sodelovanje s pobudo ECTA, ki s svojo platformo vpeljuje inovativne pristope na področju globalne zaposljivosti razvijalcev informacijskih rešitev in storitev ter na področju socialne ekonomije.

Kaj so glavne prednosti tehnologij veriženja blokov pred drugimi današnjimi tehnologijami, ki so v uporabi v poslovnem svetu?

Ena največjih je, da omogočajo vpeljavo inovativnih poslovnih modelov in vstop na nove trge. Sledi deljenje digitalnih virov med deležniki v obliki porazdeljene knjige zapisov, kar pripomore k večjemu zaupanju in znižanju stroškov. To je mogoče predvsem zaradi nespremenljivosti in sledljivosti zapisov. Decentralizacija oziroma izogibanje eni točki odpovedi zagotavlja večjo varnost, poveča učinkovitost in zniža stroške, saj se lahko s pametnimi pogodbami izognemo vmesnim členom.

Nobena tehnologija ni idealna. Kaj je lahko ovira pri veriženju blokov?

Med glavne izzive lahko malce paradoksalno štejemo kar prej omenjene prednosti. Nespremenljivost zapisov lahko v določenih primerih pomeni organizacijsko težavo, porazdeljenost zapisov pa lahko privede do njihovega logičnega, a mogoče nepotrebnega podvajanja in redundance. Prav tako je treba poudariti energetsko potratnost določenih algoritmov porazdeljenega soglasja, kot je dokaz o delu oziroma rudarjenje.

Zadnje leto so vse glasnejše govorice, da so rudarjenju šteti dnevi. Kaj ga bo nadomestilo?

Pojavljajo se platforme, ki so se znebile povezovanja transakcij v bloke in temeljijo na drugačnih povezanih podatkovnih strukturah, kot so aciklično usmerjeni grafi. Hkrati se pojavljajo tudi učinkovitejši algoritmi porazdeljenega soglasja, ki so že uvedeni v prej omenjenih ali pa v obstoječih platformah. Takšni algoritmi ter platforme se vse več uporabljajo v poslovnem svetu, na primer v konzorcijskih omrežjih verig blokov.

Veliko podjetij zanima, ali se lahko s tehnologijo veriženja blokov lotijo digitalne preobrazbe. Kaj menite vi?

Digitalna preobrazba je v vsakem primeru trd oreh. Zahteva podrobno razumevanje sodobnih tehnologij, s katerimi lahko vpeljemo inovativne poslovne modele ali posodobimo obstoječe poslovne procese. Zato ne smemo zanemariti tehnologije veriženja blokov, ki je privedla do korenitih sprememb in razburkala digitalni svet. Danes si digitalne preobrazbe ne moremo predstavljati brez oblačnih storitev, ki so tesno povezane s paradigmo porazdeljenega računalništva in porazdeljenih podatkovnih baz. Ti koncepti so ključni tudi za tehnologijo veriženja blokov. Če sta naš prostor in trg poslovanja globalna, potem je vsekakor smiselno razmisliti o uporabi omenjene tehnologije, ki omogoča decentralizacijo in s tem povečano zaupanje med deležniki. Če sledimo trendom digitalne preobrazbe, ki si tudi prizadevajo za odprt dostop do podatkov, potem so koncepti porazdeljenosti in decentralizacije vsekakor pravšnji ali morda celo nujni.

Lahko navedete kakšen konkreten primer, po možnosti iz domačih logov?

Navedel bi kar našo platformo EduCTX, ki je že v razvojni različici alfa in je ena redkih rešitev, ki je s pomočjo pametnih pogodb in načrtovane arhitekture popolnoma decentralizirana. Platforma je del istoimenske iniciative, ki se zavzema za širjenje ideje in vključevanja različnih partnerskih institucij v delujoči ekosistem. Doslej smo sodelovanje na tem področju vzpostavili s številnimi evropskimi univerzami in partnerji, s katerimi skupaj načrtujemo nadaljnji razvoj in vpeljavo. Če ostanemo v domačem prostoru in upoštevamo prednostno področje dobavnih verig, je treba omeniti še projekta OriginTrail in CargoX, v tujini pa projekt TradeLens.

Smo v Sloveniji naklonjeni tem tehnologijam, jih dovolj poznamo?

Slovenija je med vodilnimi državami pri sprejetosti in uvajanju tehnologije veriženja blokov. Smo med prvimi, ki smo tehnologijo začeli množično uporabljati in pri tem smo tudi uspešni.

Kako nam to uspeva?

Zaradi kakovostnega izobraževalnega sistema, pestrega raziskovalnega sektorja ter predvsem zaradi inovativnih posameznikov in podjetij. Mladi v Sloveniji so bili v svetu še pred priljubljenostjo tehnologije veriženja blokov znani po svoji inovativnosti ter uspešnosti pri ustvarjanju tehnoloških zagonskih podjetij. V zadnjih nekaj letih smo to zgolj potrdili in dokazali, da ne zaostajamo, ampak znamo tudi drugim pokazati pot. K temu poskušamo prispevati tudi v skupini Blockchain Lab:UM. Vzpostavljamo dobre prakse načrtovanja in razvoja decentraliziranih aplikacij na verigah blokov in te inovativne tehnologije vpeljujemo v študijske procese – bodisi v sklopu počitniških šol bodisi v sklopu številnih mentoriranih zaključnih del študentov.

Vendar vse le ni rožnato, sicer bi bila Slovenija »blockchain enorog« … Kje delamo napake?

V Sloveniji se svoje uspešnosti pri vpeljavi in uporabi inovativnih tehnologij sicer zavedamo, a ne dovolj. Marsikateri projekt na državni ali zasebni ravni začnemo z velikim navdušenjem, a hitro obupamo. Zaradi majhnosti v mednarodnem prostoru se srečujemo z izzivi, ki velikokrat zahtevajo finančno in politično podporo, ki se izkažeta za pretrd oreh.

V katero smer naj bi šel razvoj tehnologij veriženja blokov?

Že zdaj smo priča velikemu številu raznolikih platform, ki vsaka po svoje rešuje določene izzive. Vsekakor je treba imeti pregled nad vsemi, kar zahteva veliko časa, to pa si podjetja težko privoščijo. Eden izmed ciljev naše skupine je, da dogajanje pozorno spremljamo in podrobno analiziramo novosti ter ponudimo celovito podporo in nasvete za načrtovanje vpeljave tehnologije v poslovne procese. V svetu blockchaina smo priča številnim raziskavam na področju odpravljanja specifičnega izziva razširljivosti. Pojavljajo se projekti, ki uporabljajo znane tehnike in jih aplicirajo na novo tehnologijo, na primer črepinjenje oziroma sharding. Predlagani so tako imenovani off/on chain principi, ki naj bi na verige blokov preusmerili zgolj tisto, kar je najbolj nujno, vse drugo pa bi obdržali na obstoječih sistemih. Zaradi poplave različnih platform in s tem verig blokov imamo tudi predloge takšnih rešitev, ki omogočajo kombinirano uporabo različnih verig blokov.

Kako pa se bodo tehnologije veriženja blokov spoprijateljile z drugimi mega trendi in tehnologijami, kakršni so množični podatki, internet stvari ali umetna inteligenca?

Omenjene tehnologije se že opirajo na tehnologijo veriženja blokov oziroma se z njo povezujejo. Na trgu že imamo platforme, ki podatke, ustvarjene v internetu stvari, shranjujejo v povezane podatkovne strukture, ki delujejo podobno kot povezani podatkovni bloki. Poznamo platforme, ki analizirajo množične podatke iz verig blokov ter s pomočjo tehnik umetne inteligence ponujajo določene nove vpoglede in spoznanja, ki podjetjem omogočajo konkurenčno prednost.

Kakšno vlogo pa ima v tem svetu skupina Blockchain Lab:UM?

Gre za multidisciplinarno skupino raziskovalcev, razvijalcev in svetovalcev, ki deluje v okviru Inštituta za informatiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Načrtujemo, razvijamo in vrednotimo rešitve in storitve, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov. Naše dejavnosti so usmerjene v spodbujanje in pospeševanje uporabe tehnologije veriženja blokov pri razvoju inovativnih informacijskih rešitev in storitev, ki podpirajo nove poslovne modele. Naše poslanstvo je pomagati podjetjem pri njihovih pobudah in projektih digitalne preobrazbe. To počnemo z zagotavljanjem visoko kakovostnega, sodobnega in uporabnega znanja, obogatenega z dobrimi razvojnimi in poslovnimi praksami, povezanimi s tehnologijo veriženja blokov. Med drugim zagotavljamo strokovno podporo pri načrtovanju in vrednotenju inovativnih poslovnih modelov, ki temeljijo na verigah blokov in pametnih pogodbah. Zagotavljamo tudi strokovno podporo pri izvajanju pilotnih rešitev, pri analizi in izbiri najprimernejših tehnologij ter pri presoji, odločanju in uvajanju strategije sprejemanja tehnologije v že znane poslovne modele. Izvajamo tudi prilagojene delavnice ali usposabljanja na temo tehnologije veriženja blokov. Z organizacijo takšnih strokovnih izobraževanj pripomoremo k razumevanju prednosti in možnosti uporabe tehnologije veriženja blokov ter povečanju inovativnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IKT
Članki
Članki Ameriško-kitajska trgovinska vojna pretresa celoten trg IKT

Apple: Zaradi carin bomo podražili svoje izdelke – Trump: Namesto na Kitajskem jih izdelujte doma

IKT
Članki
Članki Veste, koliko je na črnem trgu vredna vaša ukradena digitalna identiteta?

Uporabniški računi za Facebook se prodajajo za slab evro, za Spotify po dva evra, celotna identiteta pa je vredna do 45 evrov

IKT
Članki
Članki Kako so v Mikrocopu izpeljali digitalizacijo v lastnih vrstah in kaj so se pri tem naučili

»Tudi ko gre za digitalizacijo, je gotovo najzahtevnejša naloga sprememba organizacijske kulture in navad zaposlenih,« je na današnji...

IKT
Članki
Članki Facebook bi lahko še letos prevzel velikana iz sveta informacijske varnosti

Govorice, da Facebook išče podjetje, ki je specialist s področja informacijske varnosti, so vse glasnejše. Prevzemnih tarč med...

IKT
Članki
Članki 5 varnostnih ukrepov, za katere poskrbite še danes

Zbrali smo ukrepe, s katerimi se lahko zavarujete pred napadi, vdori, zlorabami, krajami podatkov ...

OGLAS
IKT
Članki
Članki Tako zasedeni, da se bojijo sprejeti novo naročilo

Izboljšanje planiranja proizvodnje ima lahko milijonski učinek, vendar se zgodba tu ne konča

IKT
Članki
Članki (intervju) Etay Maor, IBM: Kibernetski napadi na mala podjetja naredijo več škode kot napadi na velika podjetja

Kako se zavarovati pred kiberkriminalom, panogo, ki je po nekaterih ocenah vredna že krepko čez 600 milijard dolarjev

IKT
Članki
Članki Kakšen bo trg IKT prihodnje leto

Podjetja se bodo namesto za nakup strojne in programske opreme vse bolj odločala za oblak.