Svet se spreminja, IT-industrija prav tako. Kako je (digitalna) preobrazba videti v SRC?
Občutek imam, da se vse skupaj vrti hitreje. Naša panoga je že sicer znana po visoki dinamiki in hitrih spremembah, včasih se stvari spreminjajo tako hitro, da je z njimi težko držati korak. Hkrati se mi zdi, da si IT-industrija teh sprememb tudi želi, saj lahko tako ogromno inženirjev raziskuje, testira in se igra. Pri nas se to kaže v spremembi ponudbe, načinov dela in strukture ljudi. Kot 31 let staro podjetje smo si nabrali že veliko izkušenj, z nekaterimi strankami delamo že več kot 25 let. Spet zaposlujemo, imamo mentorske programe za študente, fluktuacija je večja kot nekoč. Ne razvijamo vsega sami, temveč imamo širok nabor partnerjev, s katerimi širimo ali izboljšujemo lastno ponudbo. Manj je teženj k ohranjanju starega in več želje po dodajanju novih programov, kot so internet stvari, digitalna identifikacija ter programsko opredeljena infrastruktura.
Kakšen bo torej SRC 2.0, če se izrazimo po računalniško?
V svojem jedru bomo še vedno enaki. Cilj ustanoviteljev SRC je bil, da je to podjetje, ki združuje inteligentne, radovedne, poštene, odgovorne in dobrosrčne ljudi. Močno si prizadevamo za to. Kadrovsko pa smo se in se še bomo zelo okrepili. Mentorski program za študente nam je prinesel mnogo bistrih mladih umov, ki na svet in tehnologijo gledajo z bolj svežimi očmi. Poleg večje učinkovitosti, ki jo v obliki rešitev ponujamo strankam, se usmerjamo tudi k rešitvam, ki bodo izboljševale naša življenja.
Ste lahko konkretni?
Razvili smo aplikacijo, ki s posebnim senzorjem na kolesu meri kakovost zraka okoli nas. S partnerjem iz Italije smo pripravili rešitev, ki meri vsebnost škodljivih snovi v zgradbah. Sploh si nisem predstavljal, koliko teh snovi je okoli nas, posebej v starejših stavbah, pa se tega sploh ne zavedamo. S preprostimi ukrepi jih lahko tudi učinkovito odpravimo. Hkrati smo letos vložili že več kot 300 tisoč evrov v nadgradnjo zmogljivosti našega podatkovnega centra, saj za naše stranke upravljamo čedalje več in čedalje zahtevnejše storitve.
Iz oblaka?
Iz oblaka in druge storitve. Pospešeno se pripravljamo na direktivo PSD2, ki bo zelo spremenila bančno krajino. Skupaj s partnerjem IBM smo podpisali pogodbo z Bankartom, več kot deset bank bo uporabljalo našo rešitev za izvajanje spletnih plačil, združevanje računov z različnih bank, skratka, naredili bomo naslednji korak pri spletnih denarnih transakcijah.
Kako sicer doživljate preobrazbo svojih strank? So velike razlike med organizacijami v javni upravi in zasebnimi podjetji v gospodarstvu?
Razlike so, vendar je morda bolj od posamezne panoge pomembno to, kateri človek jih vodi. Obstajajo tisti, ki veliko govorijo in obljubljajo, pa se na koncu ne zgodi nič. In so tisti, ki jim je manj do žarometov in več do rezultatov. Ni presenečenje, da je kakšna stranka v javni upravi veliko bolj digitalno naravnana od kakšne banke in seveda nasprotno. Največ razlik se sicer opazi pri zasebnih podjetjih. Tam najdemo vse – od ludistov do obsedencev z najnovejšimi tehnologijami. Trenutno je sicer videti veliko volje za digitalizacijo v zdravstvu in v finančnem sektorju.
Kako se bo po vašem mnenju v prihodnje vrtel svet IT?
IT bo v prihodnosti imel še večjo vlogo v naših življenjih. Naprave bomo upravljali z glasom in/ali kretnjami. Veliko opravil bo zaradi tega lažjih in preprostejših. Danes se učijo programirati že majhni otroci, naslednja generacija IT-inženirjev bo verjetno precej sposobnejša od trenutne. Michio Kaku napoveduje, da se bomo ljudje nekako zlili s tehnologijo. Cilj je, seveda, da bi živeli bolje in dlje.
Stvari okoli nas postajajo vse pametnejše in bolj avtonomne. Bi moralo informatike to skrbeti?
To bi moralo skrbeti vse, ne le informatikov. Pametnih naprav bo čedalje več in upravljale bodo vse večji del našega življenja. Potencial za boljše življenje je velikanski, a se hkrati odpira tudi poglavje zlorab, napak in možnih posledic. Zelo bi bil previden, koliko avtonomije bi dopustil napravam, ki jih uporablja vojska. Vseeno sem optimist in mislim, da nam bodo pametne naprave močno olajšale življenje.
Informatiki napovedujejo, da bo dolgoročno postala tako povsod navzoča kot elektrika. Bomo kmalu res imeli IT iz vtičnice oziroma kar po zraku?
V EU smo skoraj že tam. Če pogledamo podatke za EU, ima 86 odstotkov prebivalstva dostop do interneta, ob seveda popolnem dostopu do elektrike. Če pogledamo ves svet, pa naj bi imelo dostop do interneta 52 odstotkov zemljanov ob 88-odstotnem dostopu do elektrike. Torej, ni več daleč dan, ko bomo imeli toliko uporabnikov interneta kot uporabnikov elektrike.
Kaj v panogi IT bi spremenili, če bi imeli to moč?
Spremenil bi več stvari, eno pa še prav posebej. Če bi se to spremenilo, bi verjetno lahko dobil Nobelovo nagrado. Verjetno tako za ekonomijo kot za mir (smeh).
In to je …
Poskrbel bi, da bi bili vsi IT-projekti povsod po svetu končani v določenem roku in v okviru načrtovanih stroškov.