Kot je v enem izmed predavanj pojasnil Zoran Kranjec, strokovnjak za razvoj poslovanja pri IBM srednje in vzhodne Evrope, avtomatizacijo poslovnih procesov in njeno pot proti umetni inteligenci zaznamujejo štirje stadiji. Prvi je avtomatizacija namizja (desktop automation), ki ga poznamo že več kot 20 let in se v glavnem nanaša na skripting in makro programiranje.
Avtomatizacija za varčevanje
Kranjec je pojasnil, da je tudi sam pred 15–20 leti programiral in avtomatiziral določene procese tako, da je posamezne skripte, ki so jih sprogramirali drugi, dal pod centralno konzolo, ki jih je potem avtomatsko klicala in s tem njemu in sodelavcem prihranila veliko časa ter hkrati zagotavljala točnost in preprečevala človeške napake. Tako so se lahko zaposleni osredotočali na druge posle in imeli več časa za počitek.
Ko program posnema človeka
Naslednji stadij je robotizacija procesov (robotic process automation oziroma RPA), v katerem programski robot posnema poslovnega uporabnika in izpolnjuje obrazce, klika po različnih orodjih ter s tem igra vlogo človeka, ki je pred tem počel isto. »Razlika je v tem, da programski robot dela neprekinjeno 24 ur na dan 365 dni v letu,« je povedal Kranjec. Kot primer je navedel lastne izkušnje iz RPA-projekta, ki ga je za IBM vodil za hrvaško naftno podjetje INA, kjer uspešno uvajajo že tretji takšen projekt.
Vse pametnejši sistem
Tretji stadij na poti proti umetni inteligenci je avtonomna avtomatizacija procesov, pri kateri se uporabljajo kompleksna pravila in nestrukturirani podatki za zaključevanje in obravnavo. Zadnji stadij pa je kognitivna/inteligentna avtomatizacija, kjer je sistem sposoben razumevanja in avtonomnega odločanja.
»V tem stadiju je sistem po vsaki iteraciji ter procesu razumevanja in odločanja čedalje pametnejši,« je pojasnil Kranjec. Kot primer kognitivne avtomatizacije je prikazal video posnetek, v katerem uporabnik sistema IBM Watson daje govorne ukaze, sistem pa daje odgovore in tako transparentno pokaže, na kakšen način je razumel vprašanje ter prišel do odgovora.
Izbiranje repetitivnih procesov
Projektna vodja Jasmina Magdić pa je predstavila svoje izkušnje iz več projektov robotizacije procesov ter IBM-ovo metodologijo za uvajanje takšnih projektov. Pojasnila je, da je uvajanje sestavljeno iz petih faz: 1. razumeti, 2.raziskovati, 3. prototipirati, 4. ovrednotiti, 5. implementirati v proizvodnjo.
»Posebej pomembno je že na začetku poskrbeti za izbiro primernih procesov za avtomatizacijo oziroma robotizacijo. Najboljši so repetitivni procesi, ki se zelo pogosto ponavljajo in ne variirajo v korakih,« je poudarila Jasmina Magdić.
Ključno sodelovanje z uporabniki
Takšni procesi dajejo največjo učinkovitost, ko so robotizirani. Robotizacija poslovnih procesov omogoča zaposlenim, da se usmerijo na bolj ustvarjalne posle, medtem ko repetitivne in enostavne prevzema programski robot. »Da bi se poslovni procesi lahko avtomatizirali je ključno sodelovanje s poslovnimi uporabniki, ki predajajo znanje v skladu z izvrševanjem procesa,« je pojasnila Jasmina Magdić, ki je tako kot Zoran Kranjec projektni menedžer s certifikatom PMP (Project Management Professional) in aktivno uvaja projekte robotizacije poslovnih procesov.
Pionirja robotizacije procesov
Tako Jasmina Magdić kot Zoran Kranjec v RPA-projektih uporabljata agilni pristop. Razlog za to je interakcija med poslovnimi uporabniki in RPA-programerji, ki je ključ uspeha tovrstnih projektov. V zaključku predavanja je Zoran Kranjec povedal, da se bodo z napredovanjem tehnologije poslovni procesi vse bolj avtomatizirali proti vse večji kompleksnosti, kjer bo ključna umetna inteligenca, medtem ko se bomo ljudje osredotočali na usklajevanje in nadziranje, ne več na ročno izvrševanje.
