Ne živimo več v letu 1991 niti nismo sredi gospodarske krize 2008. Slovenska proizvodna podjetja rastejo in se razvijajo. Mnoga med njimi tako hitro, da so v nekaj letih prerasla velikostni razred: iz mikro v majhna, iz majhna v srednja. Takšna pospešena rast naj bi za lastnike pomenila sladke skrbi, vendar se jih je veliko znašlo v prevelikih čevljih. Dobičke so plasirali v povečevanje proizvodnje, s čimer so resda ustvarili nova delovna mesta, niso pa dosegli bistvenega povečanja dodane vrednosti na zaposlenega in produktivnosti. In to kljub temu, da so investirali v najmodernejše stroje.
»Ko se povečuje obseg naročil, niso dovolj samo dodatne roke, ampak potrebuješ informacije o tem, kako delaš in ali delaš prav. Če podjetje ne razume, kako pride do nekega rezultata, z več ljudmi in višjimi zmogljivostmi sicer lahko naredi več ali hitreje, ampak še vedno se pojavljajo napake, ki odnašajo dobiček in stranke,« pravi mag. Domen Ocepek, produktni vodja SW v podjetju KOPA.
Ponavljanje napak ustvarja visoke izgube
Pomanjkanje celovite slike o delovanju proizvodnega procesa dejansko onemogoča odpravljanje celega niza problemov, ki vplivajo na uspešnost:
- Dejanska zmogljivost je bistveno manjša od nazivne zato se pri planiranju proizvodnje uporablja visoke korekcijske faktorje – posledica je nezmožnost sprejemanja novih naročil, četudi bi zmogljivosti to dovoljevale, proizvodna cena je višja kot pri konkurenci,
- nenačrtovano povečanje nadur ali prenašanje naročil v kooperacijo zmanjša pričakovano razliko v ceni,
- plačevanje pogodbenih kazni ali dajanje dodatnih popustov zaradi zamud pri dobavi,
- napake v proizvodnji se odkrijejo na šele na koncu procesa ali ob reklamaciji kupca, kar lahko ustvari izgubo razlike v ceni ali celo kupca.
Prepoznavanje problemov je osnova za izboljšave
Z vzpostavitvijo zajema podatkov iz proizvodnje ter povezavo teh podatkov z informacijskim sistemom in rešitvijo za planiranje podjetje pridobi informacije, na osnovi katerih izboljšuje tehnološke postopke, povečuje produktivnost, znižuje stroške ter ukrepa takoj, ko se pojavijo anomalije.
»Za izboljšanje ključnih kazalnikov proizvodnje je pomembno, da vodstvo pravočasno prepozna slabe in dobre vzorce delovanja. Gre za širok nabor podatkov, od izvajanja tehnoloških postopkov, nastavitev strojev, zastojev ter uporabljenega materiala, do kompetenc zaposlenih in njihove realizacije,« pojasnjuje Ocepek.
Kot še pravi sogovornik, podjetje na tak način odkriva, v kakšni kombinaciji deluje najbolj uspešno ter hkrati odpravlja anomalije. To pomeni, da razširi krog izboljšav iz proizvodnega procesa še na organizacijo dela in upravljanje s kadri ter na druge podporne procese, ki vplivajo na uspešnost proizvodnje – na primer vzdrževanje, nabava in logistika.
