Odpoved sejma CEBIT 2019 pomeni konec največjega IKT-sejma na svetu in največjega sejma sploh, ki je vodilni položaj držal cela tri desetletja. Razlog za odpoved in prestrukturiranje je premalo rezervacij razstavnega prostora. Kot so izračunali v Deutsche Messe, bi jim sejem prihodnje leto ob skromnem zanimanju razstavljavcev prinesel pet milijonov evrov izgube. »Dejstvo je tudi, da so zadnja leta v nemški industriji pogosto razpravljali o vsebinskem prekrivanju sejmov CEBIT in Hannover Messe,« je včeraj povedal dr Jochen Köckler, predsednik uprave Deutsche Messe.
Veliko vsebin bo pobral Hannover Messe
»Zdaj je čas, da teme, ki so povezane s proizvodnjo, energetiko in logistiko integriramo v Hannover Messe, hkrati pa raziskujemo digitalni trg, da se bomo lahko odločili, katere preostale teme lahko razvijemo v posebne dogodke,« je sklenil Köckler. Drugi člani uprave pa so pojasnjevali, da je tehnološki razvoj znotraj digitalne ekonomije očitno zmanjšal povpraševanje po horizontalnih sejmih. Številni razstavljavci iz tradicionalnih segmentov, ki jih je pokrival CEBIT, so se namreč zadnja leta vse bolj preusmerjali na specializirane dogodke, ki so posvečeni panogam, v katerih poslujejo njihove stranke.
Ime CEBIT bo ohranjeno
V Deutsche Messe poudarjajo, da konec vodilnega IKT-sejma ne pomeni tudi konca imena CEBIT. Po svetu bodo še vedno organizirali hčerinske sejme s tem imenom – prvič bodo na primer organizirali sejem CEBIT Russia. Ime bodo verjetno ohranili tudi v posameznih vsebinskih sklopih sejma Hannover Messe.
Konec nekega obdobja
Za številne izmed več sto tisoč poznavalcev, strokovnjakov, razvojnikov in uporabnikov IKT, ki so vsaj občasno prihajali na spektakel v Hannover, pomeni odprava sejma CEBIT konec izjemnega zgodovinskega obdobja v razvoju tehnologije, poslovanja in same družbe. Nekateri smo CEBIT spremljali vse od njegovega začetka do konca – avtor tega zapisa sem na primer preskočil le tri od 33 sejmov, na žalost tudi zadnjega. Za večino ima ime CEBIT tudi nekakšen čustveni pomen, ki verjetno ne bo kmalu izzvenel, če sploh.
Rast do začetka tisočletja
CeBIT (z malo črko e) je bil ustanovljen leta 1970 kot zaokrožena tematska celota znotraj Hannover Messe, največjega industrijskega sejma na svetu. Tematski sklop je bil posvečen pisarniški avtomatizaciji, informacijski tehnologiji in telekomunikacijam, iz česar so skovali tudi ime dogodka (Centrum für Büroautomation, Informationstechnologie und Telekommunikation).
Visoka rast tega segmenta je spodbudila Deutche Messe, da ga je leta 1986 izločil v poseben sejem pod istim imenom, kar je sovpadlo z odprtjem Hale 1 na hannovrskem sejmišču, vse do danes največje sejemske dvorane na svetu, ki je kot takšna vpisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. CeBIT je potem tako po številu razstavljavcev kot po številu obiskovalcev rasel vse do začetka tretjega tisočletja.
Po letu 2001 samo še navzdol
Vrhunec je dosegel leta 2001, ko je v 26 dvoranah na več kot 450 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora gostil več kot 7.500 razstavljavcev in 850 tisoč obiskovalcev, kar je bila huda obremenitev za mesto s 530 tisoč prebivalci. Tako množičen obisk je bil posledica bliskovito hitre rasti internetnih podjetij, znane pod imenom pikacom balon. Ko je ta še istega leta počil in se je začela finančna kriza, se je začel CeBIT vztrajno krčiti, česar Deutsche Messe ni mogel ustaviti niti z večkratnim prilagajanjem vsebine.
Zadnji poskus prilagoditve novim razmeram so naredili letos, ko so sejem iz prve polovice marca prestavili v junij, mu dodali festivalske vsebine in njegovo ime začeli pisati s samimi velikimi črkami. Kljub temu ga je obiskalo le 120 tisoč ljudi.
