»V preteklosti so organizacije zunanje upravljanje IT-storitev ponavadi uporabljale za učinkovitejšo podporo zalednih služb, danes pa se to dotika tudi samih konkurenčnih prednosti in pospešuje spremembe znotraj organizacije,« je povedal Erdis Škrgić. »Menim, da se organizacije že zavedajo, da so z najemom ponudnika IT-viri bolj prilagodljivi, kot če se odločijo za razvoj notranjih virov, ki so finančno in časovno navadno zelo potratni.«
Naložba kot strateška odločitev
Škrgić je pojasnil, da je za organizacijo odločilnega pomena, da informacijsko tehnologijo vgradi že v temelje svojega poslanstva, na katerem gradi vizijo in pozneje strategijo. »Zato pri odločitvah za vlaganja v IT ne gre več za običajne metode ocenjevanja smiselnosti naložb, ampak za strateško odločitev,« je poudaril. »Na strateški ravni namreč ne gre za preproste izračune smiselnosti naložbe, saj organizacija sledi svoji strategiji, ki navadno želi organizacijske sposobnosti postaviti tako, da so učinkovite in jih je težko posnemati.«
IKT-znanja prinašajo konkurenčno prednost
Škrgić je opozoril na izjavo Klausa Schwaba, ustanovitelja in predsednika Svetovnega gospodarskega foruma, da v novem tehnološko naprednem svetu ne gre več za to, da velike ribe pojedo majhne, ampak da hitrejše pojedo počasnejše. »To še toliko bolj utrjuje naše prepričanje, da imamo kot IKT-ponudnik moč, ki našim partnerjem neposredno ali posredno prinaša konkurenčne prednosti,« je razložil Škrgić. »Tudi naša retrospektiva kaže na uspešno evolucijo organizacije od klasičnega informacijskotehnološkega sistemskega integratorja do prepoznavne storitvene organizacije, ki pod eno streho združuje specialistična znanja na skoraj vseh IKT-področjih.«
Kompetenten ponudnik pomeni manj stresne spremembe
»Zaradi hitrosti razvoja tehnologije prihaja do pomanjkanja kompetentnega kadra, zaradi vse večje širine, ki jo informacijska tehnologija zajema, pa se povečujejo tveganja na področju IT,« je dejal Škrgić. Mnoga podjetja zato ne zmorejo ustrezno zavarovati svojega IT-okolja, ker nimajo ne finančnih sredstev ne kadra z ustreznimi znanjem. Zato se čedalje pogosteje odločajo za zunanje upravljanje, s čimer pridobijo dostop do ustreznega kadra in orodij ter tako povišajo raven varnosti in razpoložljivosti IT-okolja. »Z najemom kompetentnega IT-ponudnika so spremembe, tudi tiste, ki se dotikajo samih temeljnih procesov organizacije, navadno manj stresne,« je dejal Škrgić.
Kdaj je najprimernejši čas za prehod
David Bevc je pojasnil, da je najprimernejši čas za prehod na nov način upravljanja IT-storitev takrat, ko je trenutno okolje že zastarelo in je potrebno posodobitve, ko se podjetje združuje ali povezuje z drugimi, ko se seli na drugo lokacijo ali ko se širi na druge trge. V veliko primerih se podjetje odloči za prehod tudi, ko se mora hitro odzvati na nove potrebe ali večje povpraševanje strank.
Najprej podrobno spoznavanje, sledi ključna faza prehoda
»Klasičen pristop k prehodu se začne s podrobnim spoznavanjem trenutnega okolja in potrebe stranke, ko naši svetovalci opravijo podrobno analizo okolja, ugotovijo stanje, začrtajo potrebe in cilje stranke ter pripravijo natančen načrt prehoda, pri čemer se uporabljajo dobre prakse ter smernice neprekinjenosti poslovanja in informacijske varnosti,« je razložil Bevc. Načrt predstavijo stranki in pri tem namenijo poseben poudarek časovnemu načrtu in kontrolnim točkam, ob katerih bo projektni vodja stranko obveščal o napredku. »Uvajanje se navadno začne z zamenjavo omrežnih naprav in požarnih zidov, vzpostavi pa se tudi VPN-povezava med stranko in ponudnikom oblaka.«
Sledita priprava virtualnih strežnikov in izvajanje prehoda na novo strežniško okolje. »Vse aktivnosti se izvajajo ob takšnem času in tako, da uporabniki posegov v svoje okolje ne občutijo in nemoteno izvajajo svoje aktivnosti tudi med fazo migracije,« je pojasnil Bevc. »Glavna faza upravljanja IT-okolja se začne izvajati po migraciji uporabnikov in potencialni zamenjavi uporabniških naprav, ko se začne faza njegovega vzdrževanja,« je dodal. »Ponudnik storitve vzpostavi sistem nadzora in upravljanja IT-okolja z različnimi orodji, tako varnostnimi kot tudi operativnimi, ter z agenti v operativnih mrežnih in varnostnih centrih izvaja nadzor nad okoljem vsak dan, vse dni v letu.«
Morebitnim zapletom se izognemo z dogovorom o ravni storitev
»Pri projektu zunanjega upravljanja IT sodelujejo različni kadri ponudnika, od svetovalcev, sistemskih inženirjev in tehnikov do agentov v operativnih mrežnih in varnostnih centrih, kar kaže, kako širok nabor kadrov bi potreboval naročnik, če bi želel sam opravljati takšno storitev,« je poudaril Bevc.
Da bo raven storitve res takšna, kot sta se ponudnik in naročnik dogovorila, morata skleniti dogovor o ravni storitev oziroma SLA (Service Level Agreement). V njem se navedejo vse zahteve, ki so usklajene s kritičnimi procesi v podjetjih. »V podjetju Unistar PRO opažamo v zadnjem letu povečanje povpraševanja tudi na tem področju in že uspešno izvajamo zunanje upravljanje IT-okolja pri nekaj srednje velikih podjetjih v različnih panogah,« je dejal Bevc.
Poleg cene je treba preveriti še kompetence in druge dejavnike
Erdis Škrgić je še poudaril, da je izzive in spremembe lažje premostiti z zaupanjem opravljanja IT-storitev ponudniku, ki si zaradi ekonomije obsega lažje privošči visoko usposobljen kader in vrhunske rešitve. »Dobre prakse, odlična organizacija in varovanje ključnih podatkov so obvezni gradniki sodobnega informacijskega okolja, seveda pa se zavedamo, da pri najemu zunanjega izvajanja daje naročnik vajeti v roke svojemu poslovnemu partnerju in s tem izgublja neposreden nadzor,« je pojasnil. »Čeprav imajo stroški pri izbiri partnerja neizogibno pomembno vlogo, je zelo pomembno, da se naročnik pri izbirnem postopku osredotoči na ponudnikove kompetence in druge dejavnike, ki se optimalno umeščajo v njegovo dolgoročno strategijo in mu zagotavljajo varnost naložbe.«
