Kadrovska funkcija mora biti pogon digitalizacije Kadrovska funkcija mora biti pogon digitalizacije Direktorji na digitalizacijo gledajo predvsem z vidika povečanja dobička, zaposleni pa od nje pričakujejo, da jim bo olajšala izvajanje rutinskih opravil, od priprave poročil o stroških dela do pregledov učinkovitosti.
Boljše plače Boljše plače Digitalizacija omogoča zbiranje prav vseh kadrovskih podatkov, ki se nato uporabijo pri kadrovanju, da vsako delo opravljajo samo kompetentni ljudje, saj se le tako lahko ustvari najvišja dodana vrednost in s tem zvišajo plače
Predstavljamo nove modele ponudnikov rešitev za kibernetsko varnost Predstavljamo nove modele ponudnikov rešitev za kibernetsko varnost Čeprav se varovanju oziroma zaščiti podatkovne opreme, omrežij, končnih točk, zaposlenih in strank posveča čedalje več pozornosti, bosta za to letos namenjena samo dva odstotka skupnih stroškov za IT
(Intervju) Petr Pavlu, Cisco: Prihajajo omrežja z intuicijo (Intervju) Petr Pavlu, Cisco: Prihajajo omrežja z intuicijo Po besedah Petra Pavluja, direktorja sistemskega inženiringa za srednjo in vzhodno Evropo v Ciscu, bodo programsko opredeljena omrežja v poslovanje vnesla nove dimenzije povezljivosti, funkcionalnosti in varnosti
Na sceno prihaja nov vodstveni položaj – direktor robotike. Kaj bo počel? Na sceno prihaja nov vodstveni položaj – direktor robotike. Kaj bo počel? Podjetji Cisco in Myria Research napovedujeta, da bo direktorja robotike leta 2025 imelo že 60 odstotkov večjih podjetij v proizvodnji, logistiki, zdravstveni negi, energetiki in kmetijstvu; odgovoren bo za uvajanje najnovejših tehnologij s področja robotizacije in avtomatizacije

EU krepi kibernetsko varnost, pri tem sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 4 min
31.03.2019  20:38
Inštitut za informatiko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru sodeluje pri evropskih projektih Concordia in CyberSec4Europe, v okviru katerih bodo raziskavali številna področja kibernetske varnosti
EU krepi kibernetsko varnost, pri tem sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki
Foto: Getty Images

Obveščaj me o novih člankih:  

Na zadnja dogajanja oziroma že kar globalno vojno v kibernetskem svetu Evropska unija odgovarja s štirimi projekti, ki so jih izbrali na razpisu z dolgim nazivom Vzpostavitev in upravljanje pilotskih mrež kompetenčnih centrov za kibernetsko varnost in implementacija skupnih usmeritev raziskav ter inovacij na področju kibernetske varnosti.

Razpis je bil objavljen v okviru programa Obzorja 2020 (Horizon 2020). Nanj se je lani prijavilo 15 projektov, za financiranje z dobrimi 63 milijoni evrov pa so bili izbrani štirje, in sicer Concordia, Echo, Sparta in CyberSec4Europe. V njih sodeluje 26 držav in 160 partnerjev.

Dragocene bodo tudi informacije iz prakse

Pri dveh izmed štirih izbranih projektov – to sta CyberSec4Europe, ki bo trajal 3,5 leta, in Concordia (Cyber Security Competence For Research And Innovation), ki bo trajal štiri leta – kot polnopravna partnerja sodelujeta dve ekipi, ki ju vodijo v Laboratoriju za podatkovne tehnologije Inštituta za informatiko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

»V ožjih projektnih ekipah bo v projekta vključenih 11 raziskovalcev, in sicer v CyberSec4Europe pet, v projektu Concordia pa šest. Posredno bo v projekta vpletenih še večje število drugih raziskovalcev tako iz Univerze v Mariboru kot tudi zunanjih strokovnjakov iz različnih organizacij, ki bodo kot podporniki sodelovali pri evalvaciji rezultatov in podali koristne povratne informacije. Prav tako se na ravni EU vzpodbuja povezovanje omenjenih projektov, kar omogoča izmenjavo informacij med posameznimi projektnimi konzorciji in partnerji,« je dejal doc. dr. Marko Hölbl, slovenski koordinator projekta CyberSec4Europedoc.

EU bi bila rada vzor zagotavljanja kibernetske varnosti

Prof. dr. Tatjana Welzer Družovec, slovenska koordinatorka projekta Concordia, je poudarila, da projekta za Inštitut za informatiko ter Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pomenita še večjo prepoznavnost na evropski ravni, pa tudi več možnosti za sodelovanje s partnerji v celotni EU, tako na znanstvenem kot na strokovnem področju.

»V sklopu projekta bomo vzpostavili številna nova partnerstva z organizacijami v Evropi ter se tako vključili v organizacijsko strukturo in procese združevanja znanja in izkušenj znotraj mreže kompetenčnih centrov. Povezovanje in mreženje nam bo omogočalo tudi nadgradnjo našega dodatnega pedagoškega in raziskovalnega delovanja,« pojasnjuje sogovornica. Evropska komisija po njenih besedah pričakuje, da bosta projekta prikazala primere dobre prakse, kako organizirati kibernetsko varnost na ravni EU, pa tudi, v kateri smeri je treba nadaljevati raziskave in razvoj. S finančno podporo želijo te raziskave, kompetence in naložbe uskladiti za povečanje kibernetske varnosti.

Mreža kompetenčnih centrov za varnost celotne EU

Kibernetska varnost je izrazito multidisciplinarna veda, ki vključuje tako organizacijske, tehnične, pravne, psihološke, ekonomske, kulturne in druge vidike raziskav, razvoja, izdelave in uporabe izdelkov in storitev. Kot je povedal doc. dr. Muhamed Turkanović, ki sodeluje v ožjem krogu izvajalcev omenjenih projektov, mora biti strokovnjak na področju kibernetske varnosti tehnično ustrezno usposobljen, hkrati pa mora imeti še vrsto drugih znanj, ki jih med seboj povezuje. Kadar teh znanj nima, jih lahko v primeru vzpostavljenih kompetenčnih centrov pridobi od najbolj kompetentnih partnerjev v mreži.

Mreža kompetenčnih centrov je v svoji osnovi združenje podjetij, ustanov in drugih organizacij, ki deluje usklajeno z namenom koordiniranja prizadevanj na področju kibernetske varnosti za celotno EU. Kompetenčni centri so torej tiste organizacije, ki imajo prepoznavno visoko znanje na področju kibernetske varnosti. S tem, ko se povezujejo v mreže, izmenjujejo informacije ter usklajujejo prizadevanja za večjo kibernetsko varnost.

»Vsaka organizacija prispeva tisto znanje, storitve in izdelke, za katere je najbolj usposobljena, uspešna in učinkovita glede na partnerje v mreži. Na tak način omejujemo neusklajena prizadevanja predvsem na področju raziskav in razvoja, ki sicer vodijo do podvajanja dela in s tem zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva EU,« je dodala dr. Lili Nemec Zlatolas, prav tako iz ožjega kroga izvajalcev obeh prijektov.

Za varno upravljanje digitalne identitete in načina deljenja podatkov

Dr. Boštjan Kežmah je pojasnil, da bodo v okviru projekta CyberSec4Europe raziskovali številna področja kibernetske varnosti. Tako bodo na primer preučevali:

  • prilagoditev metod šifriranja podatkov za okolje interneta stvari,
  • uporabnost tehnologije veriženja blokov,
  • zasnovo smernic in priporočil za povečanje uporabnosti kibernetske varnosti,
  • razvoj overitvenih mehanizmov na podlagi vedenja uporabnikov ter
  • oblikovali dobre prakse in smernic, ki bodo omogočale uporabniško izkušnjo, ki je skladna s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov (GDPR).

V okviru projekta Concordia pa bodo, kot je pojasnil doc. dr. Turkanović, raziskave usmerjene v področja kot so:

  • učinkovita vizualizacija forenzičnih podatkov z namenom povečanja zavedanja o razmerah kibernetskih incidentov,
  • analiziranje stopnje zavedanja o varnosti in zasebnosti vsakodnevnih uporabnikov spleta ter
  • raziskave na področju kibernetske varnosti novih tehnologij, kot je tehnologija veriženja blokov.

Dotaknili se bodo tudi gospodarstva ter analizirali vpliv zakonov in regulativ s področja kibernetske varnosti na gospodarstvo oziroma spodbujanje organizacijske kulture v povezavi z zasebnostjo in varnostjo, pa tudi načinov učinkovitega izobraževanja o kibernetski varnosti.

Prav tako bodo raziskali možnost uporabe omenjene tehnologije in s tem povezanih pametnih pogodb za namen varnega upravljanja digitalnih identitet in varnega ter hkrati decentraliziranega načina deljenja podatkov.

Namen opisanih pilotskih projektov je, da bi bili državljanom EU na trgu dostopni varnejši izdelki in storitve, industrija naj bi dobila nove smernice, standarde in podporo regulatorjev na področju kibernetske varnosti, države članice pa s pomočjo poglobljenega sodelovanja večje zaupanje v varnost IKT. Povečala naj bi se tudi globalna prepoznavnost EU kot ponudnika varnih izdelkov in storitev ter s tem konkurenčnost njenega gospodarstva.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
IKT
Članki
Članki 5 korakov do brezpapirne pisarne

Od digitalizacije prek zajema, dokumentnega sistema, elektronskega podpisa do e-hrambe

OGLAS
IKT
Članki
Članki Katera rešitev za varnostno kopiranje je najcenejša?

Ko iščemo odgovor na to vprašanje, moramo upoštevati vse stroške v celotni življenjski dobi rešitve – to so stroški licenc,...

IKT
Članki
Članki (Intervju) Ameriška blokada je Huaweiu pri drugih strankah celo pomagala 4

Tako je povedal Zhe (George) Zhang, direktor razvoja poslovanja družbe Huawei v jadranski regiji; z njim smo se pogovarjali predvsem o...

IKT
Članki
Članki Mikrografija z blockchainom poenostavila varno podpisovanje dokumentov

Predstavila je novo aplikacijo mSignum za varno digitalno podpisovanje dokumentov na mobilnih napravah, ki temelji na tehnologiji...

IKT
Članki
Članki Kako usposobiti zaposlene, da bodo začeli uporabljati dokumentni sistem

Pri uvajanju novega dokumentnega sistema je treba posebno pozornost nameniti njegovim uporabnikom; če to zanemarijo, podjetja ne bodo...

IKT
Članki
Članki Na sceno prihaja nov vodstveni položaj – direktor robotike. Kaj bo počel?

Podjetji Cisco in Myria Research napovedujeta, da bo direktorja robotike leta 2025 imelo že 60 odstotkov večjih podjetij v proizvodnji,...