(Intervju) Adrian Ježina, Telemach: Naložbo v 5G bo zelo težko zapreti (Intervju) Adrian Ježina, Telemach: Naložbo v 5G bo zelo težko zapreti »Eno glavnih vprašanj je, kako se bo slovenska država umestila na dražbi za frekvence, jo bo zanimalo, da se čim prej razvije omrežje 5G ali da proda frekvence za čim več denarja«
(Intervju) Barbara Domicelj, Microsoft: Tudi v Sloveniji že imamo podjetja, ki so svoje strategije postavila na umetno inteligenco (Intervju) Barbara Domicelj, Microsoft: Tudi v Sloveniji že imamo podjetja, ki so svoje strategije postavila na umetno inteligenco Ob letošnji Microsoftovi NT konferenci, ki se danes začenja v Portorožu, smo se pogovarjali z Barbaro Domicelj, generalno direktorico Microsofta Slovenija
Umetna inteligenca bo napovedovala možnosti za prometno nesrečo in maligni tumor Umetna inteligenca bo napovedovala možnosti za prometno nesrečo in maligni tumor Predstavljamo štiri zelo obetavne projekte s področja umetne inteligence in strojnega učenja
(Intervju) Michael Bednar-Brandt, Oracle: Vse inovacije se morajo začeti s poslom, ne s tehnologijo (Intervju) Michael Bednar-Brandt, Oracle: Vse inovacije se morajo začeti s poslom, ne s tehnologijo »Veliko inovacijskih projektov propade zaradi slabe ideje; podjetja lahko izdelajo super izdelek, pa ga nihče noče uporabljati, ker zanj ni poslovnega modela.«
Tako bo Google služil z obogateno resničnostjo Tako bo Google služil z obogateno resničnostjo Spletni velikan je na letošnji letni konferenci Google I/O predstavil nove funkcije na področju rabe tehnologije obogatene resničnosti – vgradili jih bodo tako v iskalnik kot v zemljevide

EU krepi kibernetsko varnost, pri tem sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 4 min
31.03.2019  20:38
Inštitut za informatiko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru sodeluje pri evropskih projektih Concordia in CyberSec4Europe, v okviru katerih bodo raziskavali številna področja kibernetske varnosti
EU krepi kibernetsko varnost, pri tem sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki
Foto: Getty Images

Obveščaj me o novih člankih:  

Na zadnja dogajanja oziroma že kar globalno vojno v kibernetskem svetu Evropska unija odgovarja s štirimi projekti, ki so jih izbrali na razpisu z dolgim nazivom Vzpostavitev in upravljanje pilotskih mrež kompetenčnih centrov za kibernetsko varnost in implementacija skupnih usmeritev raziskav ter inovacij na področju kibernetske varnosti.

Razpis je bil objavljen v okviru programa Obzorja 2020 (Horizon 2020). Nanj se je lani prijavilo 15 projektov, za financiranje z dobrimi 63 milijoni evrov pa so bili izbrani štirje, in sicer Concordia, Echo, Sparta in CyberSec4Europe. V njih sodeluje 26 držav in 160 partnerjev.

Dragocene bodo tudi informacije iz prakse

Pri dveh izmed štirih izbranih projektov – to sta CyberSec4Europe, ki bo trajal 3,5 leta, in Concordia (Cyber Security Competence For Research And Innovation), ki bo trajal štiri leta – kot polnopravna partnerja sodelujeta dve ekipi, ki ju vodijo v Laboratoriju za podatkovne tehnologije Inštituta za informatiko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

»V ožjih projektnih ekipah bo v projekta vključenih 11 raziskovalcev, in sicer v CyberSec4Europe pet, v projektu Concordia pa šest. Posredno bo v projekta vpletenih še večje število drugih raziskovalcev tako iz Univerze v Mariboru kot tudi zunanjih strokovnjakov iz različnih organizacij, ki bodo kot podporniki sodelovali pri evalvaciji rezultatov in podali koristne povratne informacije. Prav tako se na ravni EU vzpodbuja povezovanje omenjenih projektov, kar omogoča izmenjavo informacij med posameznimi projektnimi konzorciji in partnerji,« je dejal doc. dr. Marko Hölbl, slovenski koordinator projekta CyberSec4Europedoc.

EU bi bila rada vzor zagotavljanja kibernetske varnosti

Prof. dr. Tatjana Welzer Družovec, slovenska koordinatorka projekta Concordia, je poudarila, da projekta za Inštitut za informatiko ter Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pomenita še večjo prepoznavnost na evropski ravni, pa tudi več možnosti za sodelovanje s partnerji v celotni EU, tako na znanstvenem kot na strokovnem področju.

»V sklopu projekta bomo vzpostavili številna nova partnerstva z organizacijami v Evropi ter se tako vključili v organizacijsko strukturo in procese združevanja znanja in izkušenj znotraj mreže kompetenčnih centrov. Povezovanje in mreženje nam bo omogočalo tudi nadgradnjo našega dodatnega pedagoškega in raziskovalnega delovanja,« pojasnjuje sogovornica. Evropska komisija po njenih besedah pričakuje, da bosta projekta prikazala primere dobre prakse, kako organizirati kibernetsko varnost na ravni EU, pa tudi, v kateri smeri je treba nadaljevati raziskave in razvoj. S finančno podporo želijo te raziskave, kompetence in naložbe uskladiti za povečanje kibernetske varnosti.

Mreža kompetenčnih centrov za varnost celotne EU

Kibernetska varnost je izrazito multidisciplinarna veda, ki vključuje tako organizacijske, tehnične, pravne, psihološke, ekonomske, kulturne in druge vidike raziskav, razvoja, izdelave in uporabe izdelkov in storitev. Kot je povedal doc. dr. Muhamed Turkanović, ki sodeluje v ožjem krogu izvajalcev omenjenih projektov, mora biti strokovnjak na področju kibernetske varnosti tehnično ustrezno usposobljen, hkrati pa mora imeti še vrsto drugih znanj, ki jih med seboj povezuje. Kadar teh znanj nima, jih lahko v primeru vzpostavljenih kompetenčnih centrov pridobi od najbolj kompetentnih partnerjev v mreži.

Mreža kompetenčnih centrov je v svoji osnovi združenje podjetij, ustanov in drugih organizacij, ki deluje usklajeno z namenom koordiniranja prizadevanj na področju kibernetske varnosti za celotno EU. Kompetenčni centri so torej tiste organizacije, ki imajo prepoznavno visoko znanje na področju kibernetske varnosti. S tem, ko se povezujejo v mreže, izmenjujejo informacije ter usklajujejo prizadevanja za večjo kibernetsko varnost.

»Vsaka organizacija prispeva tisto znanje, storitve in izdelke, za katere je najbolj usposobljena, uspešna in učinkovita glede na partnerje v mreži. Na tak način omejujemo neusklajena prizadevanja predvsem na področju raziskav in razvoja, ki sicer vodijo do podvajanja dela in s tem zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva EU,« je dodala dr. Lili Nemec Zlatolas, prav tako iz ožjega kroga izvajalcev obeh prijektov.

Za varno upravljanje digitalne identitete in načina deljenja podatkov

Dr. Boštjan Kežmah je pojasnil, da bodo v okviru projekta CyberSec4Europe raziskovali številna področja kibernetske varnosti. Tako bodo na primer preučevali:

  • prilagoditev metod šifriranja podatkov za okolje interneta stvari,
  • uporabnost tehnologije veriženja blokov,
  • zasnovo smernic in priporočil za povečanje uporabnosti kibernetske varnosti,
  • razvoj overitvenih mehanizmov na podlagi vedenja uporabnikov ter
  • oblikovali dobre prakse in smernic, ki bodo omogočale uporabniško izkušnjo, ki je skladna s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov (GDPR).

V okviru projekta Concordia pa bodo, kot je pojasnil doc. dr. Turkanović, raziskave usmerjene v področja kot so:

  • učinkovita vizualizacija forenzičnih podatkov z namenom povečanja zavedanja o razmerah kibernetskih incidentov,
  • analiziranje stopnje zavedanja o varnosti in zasebnosti vsakodnevnih uporabnikov spleta ter
  • raziskave na področju kibernetske varnosti novih tehnologij, kot je tehnologija veriženja blokov.

Dotaknili se bodo tudi gospodarstva ter analizirali vpliv zakonov in regulativ s področja kibernetske varnosti na gospodarstvo oziroma spodbujanje organizacijske kulture v povezavi z zasebnostjo in varnostjo, pa tudi načinov učinkovitega izobraževanja o kibernetski varnosti.

Prav tako bodo raziskali možnost uporabe omenjene tehnologije in s tem povezanih pametnih pogodb za namen varnega upravljanja digitalnih identitet in varnega ter hkrati decentraliziranega načina deljenja podatkov.

Namen opisanih pilotskih projektov je, da bi bili državljanom EU na trgu dostopni varnejši izdelki in storitve, industrija naj bi dobila nove smernice, standarde in podporo regulatorjev na področju kibernetske varnosti, države članice pa s pomočjo poglobljenega sodelovanja večje zaupanje v varnost IKT. Povečala naj bi se tudi globalna prepoznavnost EU kot ponudnika varnih izdelkov in storitev ter s tem konkurenčnost njenega gospodarstva.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
IKT
Članki
Članki Triton – nevarna koda, ki grozi industriji po vsem svetu 1

V Savdski Arabiji je že pokazal zobe; njegova naloga je onemogočiti fizične varnostne sisteme – in omogočiti katastrofo

IKT
Članki
Članki Bill Gates izbral deset tehnologij, ki bodo zaznamovale leto 2019 22

Revija MIT Technology Review je že osemnajsto leto zapored objavila izbor desetih prebojnih tehnologij. Letos so se prvič odločili za...

IKT
Članki
Članki (Intervju) Robert Turnšek, NIL: »Omrežje bi morali zamenjati vsakih pet let«

Omrežja z intuicijo se bodo sposobna samodejno odzivati na varnostne in druge dogodke

IKT
Članki
Članki (Intervju) Janez Križan iz A1 o omrežju 5G: Nisem povsem prepričan, da bomo povsod potrebovali nove frekvence in antene 4

5G ni le še eno mobilno omrežje, je razlika v tehnologiji, je nov standard, je med pogovorom večkrat poudaril Janez Križan, direktor...

OGLAS
IKT
Članki
Članki Microsoftova NT konferenca 2019

Najboljši dogodek B2B v regiji bo odpiral vrata umetni inteligenci in drugim prelomnim digitalnim tehnologijam.

OGLAS
IKT
Članki
Članki Kako vzpostaviti agilno, zmogljivo in konkurenčno poslovanje?

Da bi lahko podjetja tekmovala na zahtevnem trgu in si zagotovila oziroma ohranila konkurenčno prednost, morajo vzpostaviti organizacijo,...

IKT
Članki
Članki Tako bo Google služil z obogateno resničnostjo

Spletni velikan je na letošnji letni konferenci Google I/O predstavil nove funkcije na področju rabe tehnologije obogatene resničnosti...

IKT
Članki
Članki Umetna inteligenca bo napovedovala možnosti za prometno nesrečo in maligni tumor 1

Predstavljamo štiri zelo obetavne projekte s področja umetne inteligence in strojnega učenja