Microsoft sodi med vodilna podjetja pri razvoju umetne inteligence, kar se vse bolj kaže tudi na vaših dogodkih. Je tako tudi na slovenski NT konferenci?
Zagotovo. Za nikogar, ki vsaj tu pa tam spremlja svet tehnologij, ne bo presenečenje, če povem, da smo navdušeni nad hitrim razvojem umetne inteligence. Če obiščete Microsoftove spletne strani, naše predstavitve izdelkov in druge dogodke, povsod jo postavljamo v središče. Vseskozi spodbujamo svoje stranke in partnerje, da se z njo pobliže spoznajo. Verjamemo, da smo z velikimi koraki vstopili v obdobje umetne inteligence, saj smo tako rekoč vsak dan priča predstavitvam zelo konkretnih rešitev, ki različno vključujejo umetno inteligenco.
Kakšen pa je odziv? Je vaše sporočilo že padlo na plodna tla ali pa se organizacijam to zdi oddaljena prihodnost?
Številna podjetja se zavedajo, da morajo svoje poslovanje postaviti na podatke, če želijo preživeti, in ker zdaj umetno inteligenco dojemajo kot nekaj, kar lahko njihovi razvijalci uporabijo tudi v praksi, se že lotevajo teh projektov na različnih razvojnih ravneh. Ponekod že imajo povsem delujoče rešitve, drugje pa postavljajo temelje zanje, recimo s postavitvijo infrastrukture za sistematično zbiranje podatkov. Priložnosti so različne glede na panogo; tam, kjer je na voljo več podatkov, ki so neke vrste gorivo za rešitve umetne inteligence, je seveda lažje začeti.
Zelo smo veseli, da lahko na letošnji konferenci predstavimo slovenska podjetja, ki že razvijajo rešitve z umetno inteligenco, kot so pogovorni boti, ki strankam svetujejo in pomagajo na naraven in prijazen način, in to 24 ur na dan, vse dni v tednu. Imamo že tudi podjetja, ki so si v svoji strategiji zadala, da postanejo organizacije, ki jih bo poganjala umetna inteligenca. Umetno inteligenco želijo vgraditi v vsa operativna področja, od prodaje, zaledne pisarne in podpore do proizvodnje, s čimer bodo lahko avtomatizirali številne procese in pridobili vrhunsko napovedno analitiko.
Omenili ste, da morajo podjetja svoje poslovanje postaviti na podatke. Lahko to razložite?
Danes se mnogo uveljavljenih podjetij srečuje s konkurenco mladih izzivalcev, ki so bili rojeni v novem digitalnem svetu. Za primer rada uporabim Netflix, ki je leta 2017 v tekmi za ugledne televizijske nagrade emmy prvič premagal vse stare ameriške televizijske mreže, kot so CBS, ABC in FOX. Pobral je več nagrad kot vsi drugi studii skupaj – in to samo 10 let po zagonu svoje storitve za pretočni video. Hkrati ima Netflix že več naročnikov kot vsi ameriški kabelski operaterji skupaj.
Kje je skrivnost takšnega uspeha?
V podatkih. Netflix od samega začetka sistematično zbira velikanske količine podatkov o tem, kako ljudje gledajo videovsebine. Te podatke uporablja za stalno izboljševanje ponudbe. Boljša je ponudba, več strank pritegne, kar spet pomeni več zbranih podatkov za nove izboljšave. Pridemo do cikla, poimenovanega digitalna povratna zanka, zaradi katerega tradicionalna podjetja s časom vse težje tekmujejo z digitalnimi izzivalci.
So torej tradicionalna podjetja obsojena na propad?
Ne, če se bodo dovolj hitro prilagodila na novo okolje, kjer zmagovalce in poražence ločuje sposobnost zbiranja in uporabe digitalnih signalov iz celotnega poslovnega okolja. Ker omenjena digitalna povratna zanka ustvarja dinamiko, ki sama sebe krepi, bodo podjetja, ki se bodo nanjo pripravila hitreje, s časom neizogibno samo še povečevala naskok pred zasledovalci. Gre torej za največjo grožnjo ter tudi največjo poslovno priložnost. Pri Microsoftu smo pripravljeni, da svojim strankam pri tej preobrazbi pomagamo. Ponudimo lahko ne samo svoje sodobne tehnologije in rešitve, temveč tudi izkušnje z lastno preobrazbo, ki je temeljito spremenila način, kako razvijamo svoje izdelke in se odzivamo na potrebe strank.
Kako pa je z umetno inteligenco v javnem sektorju?
Umetna inteligenca je skozi velika vrata vstopila v javni sektor v Evropi in drugod po svetu. Drug za drugim se vrstijo inovativni projekti in dobre prakse. Številne države so se že podale v dirko za vodstvo na področju umetne inteligence. V zadnjih dveh letih so tako mnoge že oblikovale nacionalne strategije in načrte za promocijo in spodbujanje umetne inteligence. Takšno strategijo že imajo Nemčija, Italija, Francija, da o državah, kot je Kitajska, sploh ne govorimo.
Kaj pa Slovenija?
Z optimizmom nas navdaja dejstvo, da so v pripravi nov vladni načrt in smernice za uporabo umetne inteligence, ki se opirajo na evropsko direktivo in Evropsko zavezništvo za umetno inteligenco. To kaže na visoko raven zavedanja o pomenu umetne inteligence za nadaljnji razvoj države. A eno so načrti, ki so zelo pomembni, a jih je nujno treba nadgraditi tudi s konkretnimi projekti v praksi. Z veseljem lahko povem, da na letošnji konferenci predstavljamo projekte iz slovenskega javnega sektorja, ki temeljijo na umetni inteligenci.
Skoraj nemogoče se je izogniti vprašanjem o nevarnosti umetne inteligence. Kako vi gledate na to?
Ne razumite me narobe: gre za pomembna vprašanja, na katere moramo poiskati najboljše odgovore, tako družba kot celota kot posamezna tehnološka podjetja. A osebno mi je zelo blizu razmišljanje prof. Luciana Floridija, enega izmed vodilnih strokovnjakov za etiko umetne inteligence na svetu. Prof. Floridi, ki je tudi gost letošnje konference, tako opozarja, da tehnologije ni mogoče samo zlorabiti, zaradi strahu, prevelike previdnosti in zadržanosti jo je mogoče tudi premalo uporabiti. Opozarja, da podcenjujemo to, kar ekonomisti imenujejo oportunitetni stroški. Gre za strošek stvari, ki jih nismo naredili, ker smo izbrali nekaj drugega. Stroški neuporabe umetne inteligence bi se lahko po njegovem mnenju začeli akumulirati. Zato verjamem, da moramo tudi pri umetni inteligenci najti pravo ravnotežje med previdnostjo in optimizmom.
