Podatki so sicer res nafta digitalne dobe, vendar se postavlja vprašanje, ali imamo stroje in orodja, ki bi to energijo, to vrednost za poslovanje, čim bolje izkoristili. In tudi, ali razumemo, kaj ta nova energija prinaša in kako bo poganjala poslovanje.
Informacijska tehnologija že nekaj časa ponuja rešitve, s katerimi se lahko začne izkoriščati vrednost v podatkih, a so te rešitve v praksi še na zelo začetni ravni. Po eni strani ponudniki tehnologij govorijo o poslovni analitiki, velikih podatkih in umetni inteligenci, večina podjetij pa uporablja še vedno samo poslovna poročila, ki jih ročno pripravijo v Excelu.
Razhajanje med tem, kar omogoča tehnologija, in tem, kar uporabljajo v podjetjih, je torej velikansko. V digitalnem svetu pomeni tako velik preskok, kot je bil s konjske vprege na vozila, gnana z motorjem z notranjim zgorevanjem. Z eno razliko. Današnja tehnologija je v zadnjih desetih letih dozorela in se izpopolnila bolj, kot so se vozila v sto letih, uporaba pa se sploh še ni začela.
Digitalizacija naj bi temeljila na poslovni analitiki, v realnem svetu pa se množica podatkov uporablja samo za poročanje. Res malo je podjetij, ki, denimo, analizirajo podatke za napovedovanje prihodnosti. Ali iz njih luščijo vzorce, na temelju katerih bi sprejemala odločitve. Pri podatkovno vodenem poslovanju ne gre samo za to, ali imamo lepe ponazoritve finančnih ali prodajnih kazalnikov, ampak kakšen imamo vpogled v minulo, trenutno in prihodnje poslovanje. In to na vseh področjih, od prodaje, nabave in proizvodnje do kadrov, sredstev in storitev. In prav tukaj vidim največji izziv.
Podjetja veliko teh podatkov sploh ne spremljajo oziroma jih imajo v obliki, ki je ne morejo obdelovati. Težava je torej že v osnovni informatizaciji poslovnih procesov in delovnih postopkov. Veliko jih namreč še poteka v papirni obliki ali peš. Dejstvo je, da podjetje ne more obvladovati poslovanja z uporabo orodij za poslovno analitiko, če poslovanje ni digitalizirano. To je temelj. Povsem druga stvar pa je, ali ima znanje in predvsem voljo, da to izvede.
Veliko lastnikov, nadzornikov in direktorjev ne vidi vrednosti naložb v informacijske tehnologije. In prav to zavira tako digitalizacijo kot uvajanje sodobnih analitičnih orodij. Paradoks je, da so bili nasprotniki novih tehnologij v preteklosti predvsem preprostejši ljudje, lastniki kapitala pa so se zavedali pomena vlaganj. Danes je stvar obrnjena na glavo. Zaposleni se velikokrat bolj zavedajo potrebe po novih orodjih kot lastniki podjetij in menedžerji.
Digitalizacija poslovanja in posledično uporaba novih tehnologij za izkoriščanje vrednosti v podatkih sta mana za podjetja, ki si prizadevajo za dobiček. Za vsa tista, ki hočejo biti učinkovitejša in hkrati konkurenčnejša. Odlično je, da so nove tehnologije, kot sta poslovno poročanje in analitika v oblaku, postale tako dostopne tudi manjšim in srednjim podjetjem. Prav ta podjetja namreč dobro razumejo logiko biznisa in so nove tehnologije pripravljena hitreje usvojiti.
