Podjetje Interseroh je med vodilnimi v dejavnosti zbiranja in predelave odpadkov. Je del skupine ALBA, ki zaposluje 1.791 ljudi na 33 lokacijah v osmih državah in je lani ustvarila 739 milijonov evrov prihodkov iz prodaje. Skupina zagotavlja integrirane storitve po meri več kot deset tisoč poslovnim partnerjem iz vseh industrijskih sektorjev.
Za Interseroh je trajnostni razvoj v središču strategije podjetja. Tako že od samega začetka uspešno razvijajo trajnostne rešitve brez odpadkov oziroma »zero waste solutions«. Na področju trajnostnega ravnanja z odpadnimi produkti razvijajo koncept krožnega gospodarstva, s katerim zapirajo zanke, preprečujejo nastajanje odpadkov in ohranjajo naravne vire. Tako preprečujejo njihovo nepotrebno porabo, ob tem pa se naslanjamo na inovativen poslovni model, ki ga sestavljajo elementi vnovične uporabe (ReUse), zmanjševanja (ReDuce), recikliranja (ReCycle) in razmisleka (ReThink).
Podjetje izvaja tudi razvojnoraziskovalno dejavnost, v okviru katere odkriva inovativne rešitve za zaščito naravnih virov in preprečevanje njihove nepotrebne porabe, s čimer spodbuja trajnostni razvoj. Zavezancem ponuja sistemske rešitve, visokokakovostna izobraževanja in svetovanje na vseh področjih ravnanja z odpadnimi produkti.
»Tudi poslovne procese oblikujemo trajnostno. Z zagotavljanjem krožnega toka surovin lahko postane gospodarska rast neodvisna od porabe surovin. S tem lahko uresničujemo svoje poslanstvo vzpostavljanja rešitev brez odpadkov. Da bi to dosegli, pa je treba temeljito spremeniti zakoreninjeni pogled na ustvarjanje dodane vrednosti,« je povedala Darja Figelj, direktorica družbe Interseroh.
Zaradi želje po povišanju dodane vrednosti ter na drugi strani zmanjšanja porabe virov so se v Interserohu odločili za uvedbo brezpapirnega poslovanja. Po pregledu ponudbe na trgu so brezpapirno poslovanje vzpostavili v sodelovanju s podjetjem Avtenta in uporabo dokumentnega sistema BusinessConnect v oblaku Telekoma Slovenije.
Za jasnimi cilji je stalo vodstvo
V Interserohu so se uvedbe brezpapirnega poslovanja lotili postopoma in s popolno podporo vodstva. Začeli so na področju administracije in v računovodstvu, kjer je največ papirnega poslovanja, nadaljevali pa pri poslovanju s strankami.
»V proces prehoda na brezpapirno poslovanje so vključeni zaposleni z vseh oddelkov, saj le tako lahko zajamemo vse značilnosti posameznih področij in ustvarimo najbolj ustrezno in učinkovito spletno mesto digitalnih dokumentov,« je razložila Figljeva. Najpomembnejša koraka priprave za prenos poslovanja v elektronsko obliko sta po mnenju Figljeve zajem in pretvorba vseh informacij iz dokumentov. Za poslovanje podjetja pa najpomembnejšo izboljšavo pomeni uvedba sistema elektronskih računov, dobavnic, naročilnic in prodajnih ponudb.
Uvedba uresničila poslovne cilje in strateške zaveze
Pri uvajanju izboljšav je za Interseroh v prvi vrsti pomemben okoljski in ekonomski vidik, saj želijo biti kot podjetje za učinkovito in trajnostno ravnanje z odpadki dober zgled svojim strankam – zavezancem in dobaviteljem, da tudi pri njih spodbujajo miselnost »zero waste«. Kot pravi Figljeva, jim je brezpapirno poslovanje zagotovo olajšalo delo, hkrati pa je povečalo učinkovitost znotraj podjetja. Prednosti, ki jih prinaša, so tudi ekonomske in ekološke, saj so porabo papirja in barv za tisk zmanjšali za 43 odstotkov. Prostor za fizični arhiv je zato manj obremenjen, največja prednost pa je, da so dokumenti vidni kadarkoli.
»Z brezpapirnim poslovanjem sledimo svojemu poslanstvu ohranjanja naravnih virov, hkrati pa je največja prednost tovrstnega poslovanja ta, da so vsi dokumenti varno shranjeni na enem mestu, so hitro dostopni, manj je nepotrebnega iskanja in manj je možnosti za napake. Seveda pa bomo še vedno izvajali ukrepe, da dosežemo cilj stoodstotnega brezpapirnega poslovanja,« je poudarila Figljeva.
Svoje dosežke želijo razširiti tudi znotraj skupine Interseroh, kjer na mednarodni ravni za sodelovanje uporabljajo program Asana, ki jim omogoča, da si za posamezna področja izmenjujejo primere dobrih praks. Njihove rešitve za potek posameznega dela poslovanja lahko tako v določenem trenutku uporablja celotna ekipa, kar pomeni, da lahko vsako podjetje znotraj skupine pripomore k izboljšanju določenega procesa.
Prihodnost je brezpapirna – tudi pri poslovanju s partnerji
Trenutno obdobje, ko poteka prehod s papirnega na brezpapirno poslovanje, v Interserohu ocenjujejo kot vmesno. Digitalizacija vseh papirnatih dokumentov poteka in prizadevajo si doseči cilj popolnega poslovanja brez papirja. To pa pomeni tudi razširitev brezpapirnega poslovanja v zunanje procese tako pri prodaji kot nabavi.
»K brezpapirnemu poslovanju bomo spodbudili tudi svoje stranke, zavezance in dobavitelje, saj želimo kot trajnostno naravnano podjetje, ki je usmerjeno k družbi brez odpadkov, tovrstno odgovorno ravnanje spodbujati na vsakem koraku,« je dejala Figljeva.
V podjetju si želijo, da bi s partnerji imeli enak informacijski sistem, kjer bi podpisovanje pogodb o sodelovanju in prenos preostalih dokumentov potekali samo elektronsko. V tej smeri so že storili prve korake. Z dobavitelji se trenutno dogovarjajo za pošiljanje vseh dokumentov prek e-portala, v bližnji prihodnosti pa bodo strankam pošiljali izključno elektronske račune.
Brezpapirno poslovanje je osnova za digitalne inovacije
Napredna in okoljsko ozaveščena podjetja, kot je Interseroh, nenehno iščejo rešitve, kako povečati učinkovitost.
»Prek programa BusinessConnect bi lahko potekale izmenjave računov, dobavnic in potrditve dokumentov med poslovnimi partnerji. S tem bi prihranili porabo papirja, kuvert za pošiljanje, prihranili bi pri poštnih storitvah, ki ustvarijo dodatno obremenitev zaradi transporta. Zato bi se zmanjšal tudi izpust toplogrednih plinov v ozračje,« je povedala sogovornica.
V panogi zbiranja in predelave odpadkov poteka tesno sodelovanje med shemo (Interseroh) in lokalnimi komunalnimi podjetji, kjer prevzemajo odpadno embalažo. »V tem trenutku pošiljamo naročilnice za prevzem odpadne embalaže po e-pošti, še vedno pa bi bile dobrodošle izboljšave v smislu portalov za izmenjavo dokumentov in transparentno sledenje naročilom,« je razložila Figljeva. Podpirajo tudi trud občin pri vzpostavljanju sistema »zero waste«.
»Želimo si, da bi se gibanju pridružile vse občine v Sloveniji. To bomo lahko dosegli le z ozaveščanjem, ki ga izvajamo po vseh statističnih regijah v Sloveniji. Zavedamo se, da občine čaka še veliko trdega dela, vendar z medsebojnim sodelovanjem, voljo in željo lahko dosežemo skupen cilj – prihodnost brez odpadkov,« je še povedala Darja Figelj.
V Interserohu imajo jasno vizijo, kako s pametnimi digitalnimi rešitvami vzpostaviti brezpapirno poslovanje in zmanjšati obremenitve okolja, ki jih ustvarja samo poslovanje. Še več, svoje dobre prakse prenašajo naprej, proti podjetjem in lokalnim skupnostim, saj se zavedajo pomena trajnostnega razvoja za okolje, gospodarstvo in celotno družbo.
