Danes, ko je naročil v številnih proizvodnih podjetjih kljub čedalje hujši konkurenci še dovolj, velja, da imajo podjetja težave z izpolnjevanjem dobavnih rokov. Direktorji dodajo, da izdelajo manj in počasneje, kot bi lahko, in da iščejo notranje rezerve za dvig produktivnosti. Nabava ima izzive pri pravočasnem naročanju ustreznih količin materialov, prodaja pa pri odgovarjanju na povpraševanja strank. Planerji dodajajo še, da so zdajšnje metode planiranja in razporejanja proizvodnje zamudne in nezanesljive, naročene količine so majhne, delajo veliko različnih izdelkov (nekateri celo unikate), nepredvideni dogodki v proizvodnji pa so še vedno prava nočna mora. Ker vemo, da imajo sodobna proizvodna podjetja poleg navedenih še druge, zanje bolj specifične izzive, je naložba v posodobitev planiranja in razporejanja proizvodnje ključnega pomena.
Rešitev so sistemi APS
Večji del rešitve naštetih izzivov je v uvedbi sistema za napredno planiranje in razporejanje proizvodnih operacij oziroma APS (Advanced Planning and Scheduling). Ti sistemi so sposobni izdelati tako proizvodni plan za daljše časovno obdobje kot tudi podroben razpored za krajše časovno obdobje. Navadno zapolnjujejo vrzel med poslovnim informacijskim sistemom (ERP) in proizvodnim informacijskim sistemom (MES). Možne so različne integracije in tudi samostojna uporaba.
Hitra prilagoditev ob nepredvidenih dogodkih
Sistemi APS omogočajo hiter odziv na nepredvidene dogodke in spremembe. Tako lahko plan hitro prilagodimo, če na primer pride do okvare stroja ali zamude pri dobavi materiala, hkrati pa upoštevamo tudi vse spremembe v naročilih. Iz sistema MES uvozimo podatke o dejansko opravljeni proizvodnji in temu primerno prilagodimo plan.
Lahko tudi izvajamo tako imenovane scenarije »what if«, s katerimi lahko simuliramo, kakšen vpliv na produktivnost in doseganje dobavnih rokov bi na primer imela uvedba dodatne izmene, nakup novega stroja, ali pa odgovorimo na povpraševanja naših strank.
Naložba se hitro povrne
Zaradi vsega navedenega ima uvedba orodja APS navadno hiter čas vračila investicije (ROI). Največkrat je razlog v prihrankih zaradi manjših zalog, večje produktivnosti, optimizacije raznih menjav in hitrejšega odzivanja na spremembe. Znani so primeri, ko je bil ROI merjen celo v tednih, in ne mesecih ali letih, po izkušnjah pa je navadno leto dni od uvedbe sistema in je odvisen od načina dela in proizvodne panoge podjetja.
Za dober plan so najpomembnejši pravočasni in ustrezni podatki. Iz sistema ERP namreč sistem za napredno planiranje in razporejanje prejme delovne naloge s pripadajočimi operacijami, šifrante, kosovnice, podatke o zalogi, delavcih in drugih omejitvah. Na podlagi izdelanega modela proizvodnje sistem operacije razporedi na proizvodne vire (izdela gantogram) in pri tem upošteva realne omejitve.
Končni rezultat je izvedljiv plan dela po posameznih delovnih mestih, ki se potem pošlje v proizvodnjo in navadno še v sistem ERP. Delavci potem na primer ob prijavi na delovno mesto lahko dobijo podatke o planiranih proizvodnih operacijah na njihovem delovnem mestu, navodila za delo in preostale pomembne informacije.
Najprej je treba dobro definirati cilje
Projekt uvedbe sistema za napredno planiranje in razporejanje proizvodnih operacij se po mojih izkušnjah navadno začne s posnetkom stanja in/ali z izdelavo pilotnega projekta, ki na omejenem naboru realnih podatkov obravnavanega podjetja prikaže delovanje sistema in odpravi morebitne dvome o zmožnostih sistema. Sledi definiranje obsega projekta, ta pa potem navadno traja nekje med dvema in šestimi meseci. Še nekaj časa je potem potrebno, da sistem zaživi tudi v praksi in se podjetje pri planiranju nanj lahko povsem zanese.
Pri projektih vpeljave sistema APS je pomembno, da so cilji dobro definirani in vsem udeležencem dobro znani. Podpora vodstva je nujna, uporabnik sistema pa mora biti oseba, ki ni preveč obremenjena s starim načinom dela ter je odprta za nove ideje in izzive. Podatki morajo biti ustrezni in pravočasno pripravljeni, saj tudi tu velja pravilo »garbage in – garbage out«, kar navadno pomeni, da mora biti predhodno dobro vpeljan tako sistem ERP kot tudi MES (ali proizvodni modul sistema ERP). Ko je vse to zagotovljeno in je sistem ustrezno konfiguriran, uporabniki pa usposobljeni za uporabo, pride na vrsto še zadnji pomemben mejnik – uvedba sistema v vsakdanje delo. Ta je zaradi sprememb, ki jih prinaša, velikokrat težavna, vendar nujna, če želi podjetje v današnjih časih obstati in rasti.
