Zaradi teženj po trajnostnem razvoju in čim manjšem ogljičnem odtisu so podjetja začela prenavljati vozne parke, razsvetljavo ter sisteme ogrevanja in hlajenja, zdaj na vrsto prihajajo tudi tiskalniške naprave. Klasični laserski tiskalniki so zaradi tega, ker prah pred odtisom na papir najprej segrejejo, energetsko precej potratne naprave.
Brizgalni tiskalniki lahko za isto opravilo porabijo do 95 odstotkov manj električne energije, saj njihova tehnologija prek brizgalne glave mehansko sproži »pljunek« črnila na papir. Tudi odpadkov, povezanih s tiskanjem, je pri brizgalnih tiskalnikih precej manj, sploh če upoštevamo, da čedalje več proizvajalcev kartuše nadomešča s posodami, v katere zgolj dolivamo črnilo. Odpadnega potrošnega materiala je pri tem izredno malo, intervali zamenjave so daljši.
Namesto laserskih brizgalne naprave
»Laserski tiskalniki so zadeli ob tehnološke meje, napredka v razvoju ni več,« pojasnjuje Ciril Kraševec, direktor podjetja Xenon forte. Letos bomo po njegovem v poslovnih in pisarniških okoljih namesto laserskih videvali čedalje več brizgalnih naprav, ki so čedalje zmogljivejše in zanesljivejše. Njihova črnila so bolj ekološka in dolgoročno obstojnejša kot prah v tonerjih.
Brizgalni tiskalniki so tudi enostavnejši za vzdrževanje in servisiranje, odlikuje pa jih še dolga življenjska doba komponent. Novejše naprave lahko izpišejo tudi že šestmestno število strani, preden je na njih potreben kakršenkoli vzdrževalni poseg. To pa vodi do naslednje spremembe na področju tiskanja.
Iz najema nazaj v lastništvo
Zadnje desetletje so ponudniki upravljanih storitev tiskanja podjetja razmeroma lahko prepričali, da jim zaupajo upravljanje tiskalniških okolij. »Tiskanje kot storitev se je dobro prijelo, saj so številna podjetja spoznala, da je ceneje tiskanje prepustiti v upravljanje zunanjim strokovnjakom in tako sprostiti lastno osebje. Eno položnico na mesec je namreč enostavno plačati,« pravi Kraševec.
Toda podrobno branje pogodbenih določil in postavk na omenjeni položnici je že marsikatero podjetje napeljalo k razmisleku, čemu plačevati pavšalno vzdrževanje in servisiranje naprav, če se te skoraj ne kvarijo. Predvsem manjša podjetja so zato že začela najem tiskalnikov znova nadomeščati z lastništvom.
»Trenutni položaj na področju tehnologi morebiti res vodi do izračuna, da je bolje investirati v tiskalniško napravo in jo imeti dlje časa, saj so sodobni tiskalniki res vzdržljive naprave,« pravi Kraševec in dodaja, da s tem ponudniki upravljanih storitev tiskanja izgubljajo del strank. Toda upravljane storitve tiskanja po njegovem ne bodo kar izginile. »Nasprotno, imele bodo svoje zveste stranke, ki so v tej ponudbi prepoznale udobje – pri njih ponudnik vendarle poskrbi za prav vsako malenkost in preventivno vzdrževanje.«
Tiskalniki bodo dražji, črnila pa cenejša
Zadnji dve desetletji smo bili priča zniževanju cen tiskalnikov. Številni ponudniki so svoje izdelke prodajali tudi krepko pod proizvodno ceno in računali na to, da bodo do zaslužka prišli s prodajo dragih črnil in tonerjev. A razmah ponudbe nadomestnih oziroma neoriginalnih črnil in tonerjev, ki jih proizvajalci seveda odsvetujejo, ne morejo pa jih prepovedati, je zaslužke proizvajalcev tiskalnikov in črnil močno sklatil. V družbi HP so tako že napovedali dvig cen tiskalniških naprav, zelo verjetno mu bodo sledili tudi drugi proizvajalci.
»Razvoj tiskalnika in njegovo trženje povzročita veliko stroškov, ki se morajo v življenjski dobi naprave povrniti. Industrija bo verjetno sledila zgledu HP in se vrnila na Kyocerin poslovni model, ki ohranja dražje naprave in ponuja poceni črnila, pač skladno z dejanskimi stroški proizvajalca,« pravi Kraševec.
Prihaja konsolidacija med proizvajalci
V zahodnem svetu se obseg tiskanja v poslovnih okoljih vsako leto zmanjša za okoli desetino. Vsi proizvajalci takšnega pritiska ne bodo zdržali, zato analitiki že letos pričakujejo različne prevzeme in združitve. O tem, kdo bo koga kupil, je na začetku leta še prezgodaj soditi, najglasnejše pa so govorice, da bi HP utegnil prevzeti Xerox, potem ko temu obratna poteza ni uspela.
»Na slovenskem trgu zaznavamo več kot 10-odstotni upad obsega tiskanja. K temu veliko pripomoremo tudi sami, saj pri strankah izvajamo različne optimizacije tiskanja, upravljanja dokumentov in digitalizacijo poslovanja nasploh, posledica česar je manj tiskanja dokumentov,« pojasnjuje Kraševec, ki pa se za prihodnost tiskanja ne boji. Ljudje bomo po njegovem še dolgo tiskali. Obseg tiskanja bo tudi v prihodnjih letih počasi upadal, a se bo nato ustalil na neki ravni. »Večjih pretresov na domačem trgu ne pričakujem, bo pa zato konsolidacija očitnejša na svetovni oziroma evropski ravni, kjer so možna najrazličnejša presenečenja,« še pravi Kraševec.
