Trenutno se cel svet vrti okrog pandemije in omejevanja gibanja in poslovanja. Da je digitalizacija tista, ki nam v teh časih omogoča normalno delovanje prebivalstva, držav in gospodarstva, čivkajo že vrabci na veji.
Tema meseca marca in prvih tridesetih dni karantene je bila delo in učenje na daljavo. Zdi se, da je naloga opravljena dobro, kar je izjemno pomembno. Vendar pa to ne bo dovolj. Digitalizacija bo imela pri dolgoročnem normalnem delovanju družbe vedno večjo vlogo.
Kljub epidemiji mora proizvodnja teči naprej s polno paro, dobavne verige morajo delovati nemoteno, plačila morajo biti izvedena. Plačilna disciplina in pobiranje davkov sta nujna za preživetje podjetij in države.
Da bi gospodarstvo lahko nemoteno teklo naprej, bo vedno bolj pomembno elektronsko, brezpapirno poslovanje – izvajanje postopkov brez kontakta. Elektronsko poslovanje kot skupek digitaliziranih procesov, sporočil, dokumentov, aplikacij in aktivnosti je eden glavnih dejavnikov, ki zagotavlja likvidnost poslovanja.
Digitalizacija računov na enotnem evropskem trgu poteka že skoraj deset let. Oblikovali so se standardi, navodila, orodja, čezmejno poslovanje, regulativa in varna omrežja za njihovo e-izmenjavo. E-računi so v Sloveniji že dolgo doma, smo ena bolj urejenih držav na tem področju. Več kot 40 odstotkov slovenskih podjetij (tudi majhnih) jih redno uporablja, a je njihov delež med vsemi računi vseeno majhen, približno 10-odstoten.
Čeprav se je elektronsko poslovanje izkazalo za smiselno potezo, saj porabimo manj časa in sredstev, se obseg uporabe ni prilagodil logiki prednosti. Hitrost plačila, nižji stroški, avtomatizacija (manjša odvisnost od ljudi), varnost in zagotovljena transparentnost podjetij niso prepričali v zadostni meri. Gre za enake vzorce, kot pri uporabi digitalnih orodij za delo od doma – strah, neznanje, lenoba?
V Italiji, na primer, so e-računi že obvezni za vse. Države na ta način nadzirajo plačilno disciplino in pridobivajo podatke o trendih v gospodarstvu in gibanju proračunskih prihodkov. Zato menim, da bosta ravno zaradi krize, v kateri smo se znašli, digitalizacija računov in njihova sledljivost zelo hitro postali obvezni v večini držav EU. Le na ta način se bodo države lahko spopadle s plačilno nedisciplino, pobirale davčne obveznosti in kakovostno izvajale ukrepe pomoči gospodarstvu.
Zavedati se moramo, da so se v sedanjih razmerah v kratkem času pokazale vse potrebe in usmeritve digitalne transformacije Slovenije kot družbe in države. V času pandemije je prišel velik bum digitalizacije, saj smo v nekaj dnevih naredili več korakov kot prej v petih. Vsa orodja, pravila, zakonodaja in storitve so že dolgo na razpolago – kot da bi čakali na spodbudo in nujo.
Čakanje z digitalizacijo poslovanja pomeni izgubo prihodkov, omejitve pri poslovanju in izgubo strank. Poti so že postavljene.
