Kot pojasnjuje Matjaž Pušnik, je veliko podjetij v zadnjem desetletju dvignilo raven kakovosti na različnih področjih in pridobilo certifikate, nekaj podjetij ima vpeljan tudi standard ISO 27001 za varovanje informacij, ki med drugim potrjuje, da imajo ustrezne načrte za neprekinjeno poslovanje. Po drugi strani pa so se nekatera podjetja in državne institucije še tri tedne po začetku razglasitve pandemije COVID-19 ukvarjali s tem, kako brez motenj zagotoviti IT-storitve za podporo delu od doma.
Do sprememb bi prišlo tudi brez pandemije
»Vprašanje je, ali se podjetja in država zavedajo, da se je interakcija s strankami povsem spremenila,« pravi sogovornik. »Tudi če ne bi bilo pandemije, bi nove tehnologije povzročile spremembe; v bolj razvitih gospodarstvih na primer v prodaji in podpori strankam že danes spreminjajo načine dela z uporabo virtualnih pomočnikov, naprednih sistemov za avtomatizacijo, umetne inteligence in drugih sodobnih tehnologij.«
Primeri, ki dokazujejo nezrelost
Pušnik navaja nekaj primerov, ki kažejo, da digitalizacija ne dosega pričakovane ravni zrelosti in odzivnosti na današnje potrebe strank. Kot pravi, se mu zdi:
- nekonkurenčno, da moramo danes za pridobitev kvalificiranega digitalnega potrdila v Sloveniji čakati skoraj teden dni, vlogo pa oddati osebno, medtem ko lahko bančni račun v tuji digitalni banki v EU odpremo v pol ure na daljavo;
- nekonkurenčno, da za dostavo hrane, naročene prek spletne trgovine, potrebujejo trgovci v Sloveniji več kot teden dni, medtem ko jo iz tujine prejmemo prej kot v enem tednu;
- skrb zbujajoče, da danes IT-tehnologijo nekateri navajajo kot razlog za neučinkovito delovanje sistema čakalnih vrst po sprostitvi ukrepov v zdravstvu;
- da glede na odziv izobraževalnega sistema lahko rečemo, da tudi tam nimamo postavljenih najbolj kakovostnih temeljev za hitrejšo digitalizacijo.
Kako bo po vašem mnenju trenutna koronakriza vplivala na nadaljnji potek digitalizacije v Sloveniji?
Velika podjetja so v času gospodarske rasti vlagala v razvoj digitalnih platform, med pandemijo pa so aktivnosti na področju digitalizacije zmanjšala ali celo ustavila. Na drugi strani zaradi dela od doma več uporabljajo orodja za digitalno poslovanje in sodelovanje. Sestanki in poslovni dogovori danes v večjem delu brez težav potekajo digitalno. Zato morajo podjetja, ki do danes niso aktivno vlagala v digitalizacijo, nadomestiti zamujeno.
Da bo nujno vlagati v digitalizacijo, res govorite že vsi. Pa bodo podjetja v krizi imela denar za dovolj velike in strateške naložbe na področju IKT?
Trenutno so podjetja vse sile usmerila v obvladovanje likvidnosti, zato lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo velike in strateške naložbe v digitalizacijo za nekaj časa upočasnile. Poslovodstva v podjetjih se danes posvečajo predvsem znižavanju stroškov IT. Digitalizacija doživlja pač enako usodo kot druga poslovna področja.
Kaj torej v trenutnih razmerah svetujete podjetjem?
Najboljša strategija je preoblikovanje portfelja digitalne preobrazbe, tako da bo mogoč nadaljnji razvoj in ne bodo ustavljene vse aktivnosti digitalizacije. Posebno pozornost morajo podjetja nameniti zagotavljanju neprekinjenega poslovanja, ki je temelj digitalnega poslovanja.
Lahko bolj natančno poveste, katere naložbe v digitalizacijo naj bodo prioritetne?
Usmeriti se je treba v naložbe, ki omogočajo hitrejšo preobrazbo in vpeljavo digitalnih poslovnih modelov za povečanje deleža prihodkov iz digitalnega poslovanja. Oblačne tehnologije sploh niso več vprašanje, temveč edina alternativa, ki omogoča agilno digitalno preobrazbo, hitreje in z nižjimi stroški. Prioriteta naj bodo vse storitve in proizvodi, ki že imajo visoko dodano vrednost in pomenijo jedro poslovanja, ter storitve in proizvodi, kjer lahko najbolj znižate stroške. Ne sme se pozabiti, da je treba hkrati prilagoditi organizacijo in zagotoviti ustrezne kadre. V storitveni industriji ima največjo prioriteto vse, kar je povezano s stranko, v proizvodnji pa vse, kar je povezano z nabavo in proizvodnjo.
Kakšni so bili doslej učinki digitalizacije in kakšni bodo po koronakrizi?
Učinki digitalizacije so že danes del našega vsakdana. Skoraj vsak prebivalec ima najmanj eno pametno napravo – na primer prenosni telefon, tablico, uro …, brez katere skoraj ne more funkcionirati. Te pametne naprave sicer ne morajo nadomestiti pameti ljudi, nam pa olajšajo delo pri enostavnih opravilih in omogočijo čas za druge zadeve. Zaradi digitalizacije, rasti količine podatkov in uporabe novih tehnologij bi morali sprejemati boljše odločitve in graditi trajnostno gospodarstvo. Digitalizacija poslovanja se bo zdaj še pospešila. Razvili bomo nove rešitve, ki bodo bolj odzivne na podobne pojave, kot je zdajšnja epidemija koronavirusne bolezni. Trenutna situacija bo vsekakor okrepila digitalizacijo v širšem okolju, verjetno pa bo v določenem delu vplivala na zmanjšanje pravic posameznika, recimo na področju zasebnosti in enakopravnosti.
Kaj bi morala za pospešitev digitalizacije storiti država?
Najprej naj vzpostavi samooskrbo z zaščitnimi sredstvi, recimo v roku enega meseca. Če to lahko naredijo v tujini, smo zmožni tudi v Sloveniji. Pri tem naj vzpostavi tudi platformo, ki bo ob dogodkih, kot je pandemija, ponujala ažurne in jasne informacije na enem mestu. Platforma bi lahko podjetjem in prebivalcem omogočala naročanje zaščitnih sredstev, cepiv, ko bodo na razpolago, ter še mnogo drugih funkcionalnosti. Takšno platformo je treba uporabiti tudi za druge dogodke, kot so naravne nesreče, izpad elektro- ali drugih sistemov in podobni.
In kaj naj sledi?
Država mora pripraviti jasno strategijo za prihodnost, saj se sedanja izteče konec tega leta. Strategija mora finančno podpreti izvajanje aktivnosti v smeri preobrazbe celotnega okolja. Potem mora okrepiti izobraževanje, kjer je treba razmisliti, ali ne bi bilo bolj smiselno vsaj v določenem delu učne načrte zamenjati z učnimi cilji. Zagotoviti je treba robustno poslovno okolje, vključno z inovativnim okoljem za zagonska podjetja, ki bo usmerjeno v konkurenčen razvoj. Potreben bo razmislek, kakšen delež gospodarstva bo v prihodnosti sestavljal digitalni sektor. Država bo morala premisliti, ali je znova čas, ko bi bilo smiselno vzpostaviti ministrstvo, pristojno za razvoj politik, pospeševanje uresničevanja strategij digitalizacije ter spremembo oziroma sprejetje nove zakonodaje. Takoj mora podpreti programe za razvoj in implementacijo naprednih tehnologij, spodbujati je treba nove poslovne modele ter zagotoviti kader z ustreznimi znanji. Država naj še prouči, katere od storitev, ki jih je razvila za lastne potrebe, bo predala v uporabo tudi gospodarstvu.
Kaj pa morajo narediti podjetja?
Narediti je treba oceno zrelosti ternutnega stanja digitalizacije. Podjetja morajo razmisliti, katere dejavnosti so ključne in kako hitro jih bodo razvijala, katere pa bodo prepustila zunanjim izvajalcem. Odločiti se bodo morala, kako in v kakšnem obsegu bodo spremenila ali razvila svoje digitalne poslovne modele. Najprej pa bodo morala poskrbeti, da bodo privlačna za kadre, ki želijo biti del njihove digitalne preobrazbe, nato pa razviti nove digitalne produkte in storitve.
