IKT

Digitalna identiteta: zakaj je nujno potrebna in kaj vse bo omogočila

COVID-19 je v le nekaj tednih pokazal, kje vse nam primanjkuje digitaliziranih storitev in kaj bi lahko storili, da bi te postale bolj razširjene, varne, učinkovite in prijazne do uporabnika

Podporniki obveščajo

FINANCE
IKT
Digitalna dostopnost bo sredi leta 2025 postala zakonska obveza – kaj to pomeni za podjetja?
IKT
DIGITALNA DOSTOPNOST
IKTRedakcija IKT Digitalna dostopnost bo sredi leta 2025 postala zakonska obveza – kaj to pomeni za podjetja?

Več o tem boste izvedeli na brezplačnem izobraževanju, ki ga organizira Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si.

FINANCE
IKT
Kako je videti virtualni pomočnik za podjetniška okolja
IKT
ADD KONFERENCA
IKTPodpornik projekta Kako je videti virtualni pomočnik za podjetniška okolja

To boste lahko izvedeli na letni konferenci podjetja ADD, na kateri bodo govorili tudi o novi regulativi, ki bo krojila nadaljnji razvoj, ter o podatkih in umetni inteligenci.

FINANCE
IKT
Slovenski Kontron lansiral zasebno mobilno omrežje 5G v nemški proizvodnji
IKT
ZASEBNA 5G OMREŽJA
IKTPodpornik projekta Slovenski Kontron lansiral zasebno mobilno omrežje 5G v nemški proizvodnji

Gre za naložbo v robustno omrežno infrastrukturo, ki je pripravljena na prihodnost in podpira trenutne in prihodnje potrebe po brezžični povezljivosti v proizvodnji in skladišču

FINANCE
IKT
Kako bodo s pomočjo umetne inteligence preprečili izumrtje atlantskega lososa na Norveškem
IKT
NAGRADA ZA INOVACIJO
IKTPodpornik projekta Kako bodo s pomočjo umetne inteligence preprečili izumrtje atlantskega lososa na Norveškem

Rešitev je v okviru pobude Tech4Aall razvil Huawei skupaj z lokalnimi partnerji

FINANCE
IKT
Poziv za obnovo pravil enotnega digitalnega trga
IKT
DIGITALNI TRG
IKTPodpornik projekta Poziv za obnovo pravil enotnega digitalnega trga

Digitalno preobrazbo tradicionalnih industrij bi bilo treba voditi z jasnimi pravili za dostop in delitev podatkov

08.05.2020 10:30
Čas branja: 5 min

Uporabniki se podjetjem na spletu najpogosteje predstavimo s kombinacijo uporabniškega imena in gesla, ki postane naš identifikator. Ta deluje podobno, kot če bi svoje podatke zapisali v imenik. Vsaka organizacija vzpostavi svoj imenik, ki je njena baza strank in nad katerim ima celovit nadzor.

To je tudi razlog, da se moramo v vsako novo storitev registrirati na novo, pri tem pa vsak naslednji korak od nas zahteva, da podjetjem razkrijemo več o sebi. S tem podjetja postopoma dobijo vpogled v naše življenjske in nakupovalne navade, hiter tehnološki razvoj in globalizacija pa jim omogočata, da podatke o starosti, spolu, lokaciji, interesih tudi temeljito analizirajo, rezultati teh analiz pa jim pomagajo, da nas nagovorijo z bolj prilagojenimi sporočili in ponudbo.

Koliko varnosti zagotavljajo gesla in uporabniška imena

Vnašanje istih osebnih podatkov pri vsaki novi registraciji ter vpisovanje z uporabniškimi imeni in gesli za uporabnike kmalu postane nadležno. Še večja težava je njihova varnost, saj teh podatkov ne bi smeli podvajati niti jih shranjevati na računalnike z dostopom do spleta. To v praksi pomeni, da imajo uporabniki na desetine kombinacij gesel in uporabniških imen, ki jih lahko tudi hitro pozabijo.

Nekatere digitalne storitve zato uporabnikom ponujajo možnost, da se vanje prijavijo z istim identifikatorjem oziroma kombinacijo uporabniškega imena in gesla, ki ga sicer uporabljajo za dostop do najbolj priljubljenih platform, kot so Facebook, Twitter ali Google. To je sicer enostavna rešitev, a s tem ponudniku omogočamo tudi dostop do osebnih podatkov, s katerimi razpolagajo omenjene platforme. 

V mnogih državah do nekaterih storitev, še posebej tistih, ki so bolj občutljive narave (e-davki, e-šolstvo, spletno bančništvo), lahko dostopamo z osebnimi digitalnimi potrdili, certifikati ali prek namenske aplikacije. Takšne rešitve so res varnejše, a so za ponudnike občutno dražje, za uporabnika pa je njihovo nameščanje običajno bolj zapleteno in omejeno zgolj na nekatere osebne naprave. Prav tako se s potrjevanji in kodami prek sporočil SMS ali elektronske pošte poveča število korakov, ki so potrebni za posamezno opravilo.

Kdo sem, ko sem na spletu?

Težava po Mučičevih besedah nastane, ker z našimi podatki na spletu razpolagajo številni drugi, ne zgolj mi sami. »To je veliko varnostno tveganje, saj hekerski vdor v neki centralni sistem lahko v hipu oškoduje na tisoče ali milijone posameznikov, ki so temu podjetju zaupali,« pravi Mučič. Opozarja na odmevne škandale, kot so Cambridge Analytics, veriga hotelov Marriott, Capital One in mnogo drugih, ki so našteti na tej spletni povezavi>>.

Takšni primeri se dogajajo tudi pri nas, denimo, ko so se na spletu pojavile zdravstvene kartoteke pacientov neke bolnišnice. »Zato današnji način ni ne praktičen ne vzdržen,« je prepričan sogovornik. Ponudnik mora zagotavljati hrambo in ustrezno upravljanje izjemno velike količine osebnih podatkov, kar je drago. Hkrati mora vnesene podatke posameznikov vedno znova preveriti z zunanjim servisom, ki lahko zagotovi, da so verodostojni. Za uporabnika pa to običajno pomeni, da so postopki zapleteni in dolgotrajni.

Digitalna identiteta nujna za učinkovitejše digitalne storitve

Pojem identiteta dobiva danes izredno širok pomen. V realnem svetu jo izražamo v fizični obliki in s povsod uveljavljeni izkazi, kot so potni list, osebna izkaznica ali vozniško dovoljenje. V digitalnem svetu, kjer prav tako vstopamo v razmerja, kjer potrebujemo potrditev o tem, kdo smo, pa ustreznega ekvivalenta še nimamo.

Po Mučičevem mnenju bo bistveno večje število učinkovitih, varnih in zaupanja vrednih digitalnih storitev omogočila šele ustrezna digitalna identiteta (ang. SSI – Self Sovereign Identity). Ta koncept predvideva, da digitalna identiteta postane pravica vsakega posameznika. Ker je prenosljiva, mu na spletu omogoči zasebnost ter prosto gibanje in uporabo med različnimi spletnimi ponudniki oziroma storitvami z ene točke. To je po sogovornikovih besedah možno zgolj tako, da posameznik postane lastnik podatkov in se samostojno odloča, kateremu ponudniku oziroma v kakšne namene in za kako dolgo bo svoje podatke delil.

Rešitvam, ki temeljijo na konceptu SSI, se posvečajo tudi velikani IT-sveta, kot sta Microsoft in IBM, s standardizacijo digitalne identitete pa se ukvarjajo številna telesa na ravni Evropske unije in posameznih držav. »Na vseh koncih sveta nastajajo pobude, da bi digitalno identiteto izenačili s fizično ter s tem poenostavili in zavarovali postopke za prijavo v spletne sisteme,« razlaga Mučič in dodaja, da je varna, preverljiva in s tem zaupanja vredna vstopna točka bistvena, saj lahko poleg rabe v komercialne namene na njej gradimo tudi infrastrukturo za digitalizacijo javnih storitev, zdravstva in šolstva, »kar je zdaj, ko se naše navade korenito spreminjajo, še posebej pomembno«.

Zberimo enkrat, uporabimo večkrat                                        

S tem ko vse osebne podatke hrani na enem mestu, digitalna identiteta odpravlja potrebo po zbiranju osebnih podatkov, ki so že bili zbrani drugje. Pa je način, ko podatki niso več v lasti posamezne organizacije, zanjo sploh še dobičkonosen? »Absolutno da,« odgovarja Mučič in pojasnjuje, da je rešitev za podjetja, ki so danes odškodninsko odgovorna za osebne podatke svojih strank, izjemno zanimiva alternativa. »S tem ko vzpostavimo neke vrste neodvisen sistem identitet, ki mu lahko zaupajo vsi – podjetja, organizacije, vlade in javne ustanove –, lahko podjetja operativne zmogljivosti dejansko povečajo, ne da bi morala te podatke tudi upravljati.«

Podjetja torej še vedno lahko dostopajo do vseh podatkov, ki jih potrebujejo za segmentacijo, le da jim jih na razpolago dajejo uporabniki sami. Mučič je zato prepričan, da bo SSI v prihodnje spodbudil razvoj številnih inovativnih poslovnih modelov, saj bodo podjetja posamezniku v zameno za analizo njegovih podatkov lahko ponudila neko korist oziroma dodano vrednost (recimo nižji račun, kupon, popust) in s tem gradila lojalnost, hkrati pa mu bodo lahko z manj napora omogočala bolj personalizirano ponudbo.

Prvi pilotni projekti že potekajo

»SSI je v teh trenutkih še vedno koncept, ki ga ni mogoče realizirati brez praktične uporabe. Poleg standardizacije na globalni ravni potrebujemo tudi dovolj velik bazen podjetij in storitev, ki jih bo na tak način mogoče upravljati,« dodaja Mučič. V njegovem podjetju Netis rešitve SSI, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov, prek pilotnih projektov že razvijajo s poslovnimi partnerji, ki med drugim prihajajo iz energetskega in zdravstvenega sektorja. Kot pravi, jih je možno aplicirati tudi na več drugih področjih.

»Varna identiteta je pogoj za vzpostavitev sveta, kjer moramo biti tudi digitalno povezani, če želimo preživeti. Povezovanje med podjetji, tudi v različnih panogah, je po moji oceni med epidemijo COVID-19 in po njej najpomembnejše,« pravi sogovornik in dodaja, da se lahko z eno identiteto, ki je tehnološko podprta z drugačnimi varovali od zdajšnjih, v skupno ponudbo poveže tudi več komplementarnih storitev.

Kot primer navaja turizem, kjer bi se lahko povezali gostinci, ponudniki prenočišč in rekreativnih dejavnosti, turistični vodniki in lokalni festivali. Uporabnik bi prek ene same popolnoma varne mobilne aplikacije glede na svoje želje in lokacijo prejemal koristi, ugodnosti, kupone in namige vseh naštetih ter opravljal plačila. »S tem bi ga v nekem kraju zadržali dlje in mu ponudili edinstveno, njemu prilagojeno doživetje ter izjemno uporabniško izkušnjo,« še pravi Mučič.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Topjob
Mitja Simčič v San Franciscu s svojim startupom zagotavlja varne digitalne identitete
Topjob
TopjobAnja Zaletel Mitja Simčič v San Franciscu s svojim startupom zagotavlja varne digitalne identitete

»Čeprav imamo sedež v ZDA, sta skoraj dve tretjini sodelavcev v Sloveniji. Ponosen sem, da je večina našega produkta plod slovenskega znanja,« pravi soustanovitelj podjetja GlobaliD.

FINANCE
IKT
Zakaj je pomembna digitalna strategija in kaj naj obsega
IKT
IKTRedakcija IKT Zakaj je pomembna digitalna strategija in kaj naj obsega

Slovenski podjetniški sklad malim in srednjim podjetjem od sredine februarja znova ponuja vavčerje v vrednosti od 300 do 9.999,99 evra, ki jih je mogoče izkoristiti za 13 različnih namenov – eden izmed njih je tudi priprava digitalne strategije

Tovarna
Novice
(intervju) Pričakujemo razcvet digitalne preobrazbe v Sloveniji in regiji
Tovarna leta
NoviceSabina Petrov (intervju) Pričakujemo razcvet digitalne preobrazbe v Sloveniji in regiji

Vzpostaviti želimo bazo znanja in jo nesebično deliti z uporabniki, saj so digitalne tehnologije zelo kompleksne in zahtevajo multidisciplinarno znanje, pravi Zlatko Šimunec, lastnik in direktor hrvaške skupine CADCAM Group

FINANCE
IKT
Ste izpeljali odličen B2B e-commerce projekt? Prav vas iščemo!
IKT
SPLETNO POSLOVANJE
IKTFinance PRO Ste izpeljali odličen B2B e-commerce projekt? Prav vas iščemo!

Z izborom želimo ozaveščati o pomenu in koristih digitalizacije medpodjetniškega poslovanja ter predstaviti slovenske dobre prakse spletnega poslovanja na področju B2B

FINANCE
IKT
(Intervju) »Logično je, da bodo mobilni telefoni postali osrednja avtentikacijska naprava«
IKT
IKTBranko Žnidaršič (Intervju) »Logično je, da bodo mobilni telefoni postali osrednja avtentikacijska naprava«

O tem, kako so ponudniki storitev in rešitev za kibernetsko varnost občutili spremembe v vedenju podjetij in s tem tudi premike na trgu, smo se pogovarjali z Mirom Faganelom, vodjo prodaje segmenta Omrežja in varnost v podjetju S & T Slovenija

FINANCE
Manager
Zaupanje – gonilo razcveta digitalnega zdravljenja
Manager
ManagerMarinka Žitnik Zaupanje – gonilo razcveta digitalnega zdravljenja

Škandali, ki pretresajo ameriško tehnološko industrijo, morda ne bodo vplivali na dobiček teh podjetij, lahko pa bi imeli daljnosežne učinke na digitalno zdravljenje.

FINANCE
Dilema: Whatsapp, Signal, Telegram ali Viber? Sandi Češko in Damian Merlak uporabljata Whatsapp in Signal
Finance
Pia Bedene Dilema: Whatsapp, Signal, Telegram ali Viber? Sandi Češko in Damian Merlak uporabljata Whatsapp in Signal

Ste sprejeli nove pogoje o uporabi podatkov na Whatsappu ali preklopili na drugo aplikacijo za pošiljanje sporočil?

FINANCE
IKT
Kako so procesni sistemi postali strelovod za hekerske napade
OGLAS
IKT
KIBERNETSKA VARNOST
IKTFinance PR Kako so procesni sistemi postali strelovod za hekerske napade (OGLAS)

Varovanje industrijskih okolij še nikoli ni bilo pomembnejše.