Internet in spletne komunikacije so polni pasti, pri katerih zadnje tri mesece pogosto izkoriščajo tudi novi koronavirus in bolezen COVID-19. Tritedenska raziskava varnostnega podjetja Check Point, ki so jo izpeljali aprila in rezultate objavili v začetku maja, je pokazala 30-odstotno rast števila zlonamernih napadov, povezanih s pandemijo, ki zajemajo e-pošto za ribarjenje podatkov (phishing), problematične spletne strani, datoteke in aplikacije za prevzemanje podatkov ter druge zlonamerne vsebine.
Za tretjino več spletnih napadov
Cilj kibernetskih kriminalcev je izkoristiti povečano zanimanje ljudi za pandemijo in njihovo manjšo previdnost. Check Point je v tritedenski raziskavi odkril 192 tisoč napadov, povezanih z boleznijo COVID-19, kar je skoraj za tretjino več kot v enako dolgem obdobju pred tem. Napadalci so uporabljali zlonamerne spletne strani, ki v naslovu domene vsebujejo besedo corona ali covid, zlonamerne datoteke z eno od teh besed v imenu ali pa datoteke za ribarjenje podatkov, pripete v e-pošti, katere vsebina je povezana s koronavirusom.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da je epidemija COVID-19 povzročila infodemijo, v kateri so ljudje nenehno obkroženi s pravimi in lažnimi informacijami, med katerimi je čedalje težje razločevati. Spletni goljufi to izkoriščajo tako, da pošiljajo zdravstvene nasvete v imenu WHO, ministrstva za zdravje in podobnih ustanov, v resnici pa gre za škodljivo elektronsko pošto, ki vsebuje zlonamerne računalniške viruse. Lahko pa se vam predstavijo kot člani dobrodelnih organizacij, ki prosijo za donacije, ali pa vam ponudijo zaščitno opremo po ugodni ceni, ki je po plačilu nikoli ne boste dobili.
Previdno z družbenimi mediji
Sreča pa je, da obstajajo načini, kako se lahko zavarujemo pred morebitnimi napadi. Osnova za varno uporabo računalnika sta požarni zid in redno posodabljan antivirusni program. Še pomembneje pa je, da se naučimo varno uporabljati internet, aplikacije in e-pošto. Škodljivo pošto je pogosto mogoče prepoznati po slabši slovnici, nekoliko agresivnem tonu pisanja in pomanjkljivi vsebini. Nikakor ne smemo odpirati priponk, za katere ne vemo, od koga so, kaj so in zakaj so nam bile poslane. Nikoli ne smemo odgovoriti na sporočila, ki od nas zahtevajo osebne in finančne podatke.
Previdni moramo biti tudi pri objavljanju na spletu, saj tisto, kar tja odložimo, tam tudi ostane – za vedno. Nekaterih informacij, kot so domači naslov, telefonska številka in bančni podatki, nikoli ne smemo objaviti, prav tako ne smemo odlagati kopij osebnih dokumentov. S svojimi sodelavci in strankami, pa tudi sorodniki in prijatelji, moramo komunicirati na preverljiv način – po telefonu ali videoklicu. Za vsako sumljivo sporočilo, ki smo ga prejeli od teh oseb, je treba preveriti, ali so nam ga te res poslale. Svoje službeno omrežje je treba vedno zaščititi, redno posodobljati in ustvarjati varnostne kopije.
Varna raba interneta
Službene naprave naj ne bodo dostopne drugim družinskim članom, zlasti ne otrokom. Ker so najmlajši še posebej ranljivi, so pri Telemachu lani začeli izvajati program Varna raba interneta, kjer otroke v slovenskih osnovnih šolah na interaktivnih delavnicah učijo o nevarnostih spleta. Ob družbeno odgovornih aktivnostih se lahko Telemach pohvali tudi s certifikatom za najboljše omrežje po uporabniški izkušnji. Dolgoročen razvoj mobilnega in fiksnega omrežja ter naložbe v infrastrukturo in tehnologijo omogočajo podjetju tudi lažjo prilagoditev nepričakovanim razmeram, uporabnikom pa zagotavljajo stabilnost in zanesljivost storitve.
