IKT
Oglasno sporočilo

WEBINAR: Kako s tretjim protikoronskim paketom ohraniti čim več delovnih mest?

Poročilni sistem v informacijski rešitvi KADRIS 4 pomaga, da hitreje in lažje sprejemate pravilne poslovne odločitve na področju delovne sile
Avtor
12.06.2020 07:50
Čas branja: 3 min

Delodajalci lahko še do konca junija izkoristite državno subvencioniranje čakanja na delo, hkrati pa lahko koristite tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Pri subvencioniranju čakanja na delo gre za ukrep, ki naj bi se sprva končal konec maja, a ga je vlada podaljšala za en mesec, pri subvencioniranju skrajšanega dela pa za nov protikoronski ukrep, ki velja od 1. junija do konca letošnjega leta.

Delodajalci lahko tako zaposlenim, ki imajo pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, do konca leta odredijo skrajšani delovni čas, če ocenijo, da najmanj 10 odstotkom zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Delo se lahko skrajša za največ 20 in najmanj pet ur na teden. Delavec ima pri tem za čas, ko dejansko dela, pravico do plače, za čas, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pa pravico do nadomestila plače, ki ga v 138. členu določa zakon o delovnih razmerjih za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Glavne značilnosti ukrepov subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega polnega delovnega časa si lahko ogledate v spodnji shemi.

Različne situacije, ki jih je bilo težko upravljati

V zadnjih treh mesecih so se delodajalci na področju upravljanja s človeškimi viri znašli v različnih situacijah. Organizirati, upravljati in spremljati so morali delo zaposlenih od doma, odrediti začasno čakanje na delo, se soočali z nadurami ali viški ur, prerazporejali delovni čas, urejali bolniške odsotnosti, sedaj pa se je vsemu temu pridružil še skrajšan polni delovni čas.

Vse to pomeni veliko obremenitev za ljudi in oddelke, ki skrbijo za upravljanje človeških virov in ki morajo na koncu meseca pravilno obračunati plače. V veliki prednosti so tisti, ki se lahko pri teh opravilih zanesejo na kakovosten kadrovsko informacijski sistem, ki je sposoben slediti vsem spremembam, ki so se v zadnjih treh mesecih dogajale praktično čez noč.

Kako iz množice podatkov izluščiti prave informacije

Dober IT-sistem za evidenco delovnega časa, urejanje odsotnosti, obračun plač in poročilni sistem o gibanju evidence in stroškov dela pomaga nepregledno množico informacij spremeniti v grafikone. Z njihovo pomočjo lahko vodstvo podjetja lažje spremlja evidenco in stroške dela ter sprejema prave odločitve, ki ohranjajo delovna mesta in hkrati omogočajo, da je poslovanje optimalno.

V podjetju Četrta pot so kadrovsko informacijski sistem KADRIS 4 ažurno prilagajali novim razmeram, vladnim interventnim zakonom in vanj sproti vnašali funkcionalnosti, ki so omogočali spremljanje dela in obračunavanje plač v skladu s hitro spreminjajočimi se razmerami in predpisi. KADRIS 4 so tako od marca do danes prilagodili vsem protikoronskim ukrepom. Najbolj aktualna je zadnja prilagoditev, ki je odgovor na na tretji paket protikoronskih ukrepov.

Zadnje prilagoditve, ki se dogajajo v kadrovskem, registracijskem in plačnem delu, bodo 18. junija ob 10. uri predstavili na brezplačnem spletnem seminarju. Na njem boste izvedeli:

  • kako evidentirati in razporejati delovni čas, upravljati odsotnosti in obračunati plače v sistemu KADRIS 4 za prehod na čakanje na delo ali skrajšani polni delovni čas,
  • na podlagi katerih podatkov (grafikonov) sprejeti poslovne odločitev o tem, koliko in katere zaposlene napotiti na čakanje in/ali na skrajšani polni delovni čas,
  • kako evidentirati in razporejati delovni čas, upravljati odsotnosti in obračunati plače v sistemu KADRIS 4 za prehod s 40-urnega na 36-urni delavnik, če se podjetje ne odloči za prehod na skrajšani polni delovni čas in/ali čakanje na delo?

Na vsa ta vprašanja bodo odgovorile Nataša Centa, produktna vodja produkta KADRIS 4 in strokovnjakinja za kadrovski sistem, Mojca Hafner Jereb, produkta vodja za registracijski sistem v podjetju Četrta pot, in Marija Toporiš, produktna vodja za plačni sistem v podjetju SPIN.