Trimesečna raziskava, ki jo je za evropsko komisijo v 9.640 evropskih podjetij izvedla raziskovalna družba Ipsos v sodelovanju z referenčnim centrom iCite in evropsko pobudo Digital Single Market, je pokazala, da so štiri desetine (42 odstotkov) podjetij v EU doslej uvedle vsaj eno tehnologijo umetne inteligence (UI), četrtina podjetij (25 odstotkov) pa najmanj dve takšni tehnologiji. Pri tem dve ali več tehnologij UI uporablja skoraj dvakrat več velikih podjetij (39 odstotkov) kot malih (22 odstotkov) ali mikro podjetij (22 odstotkov).
Približno 18 odstotkov anketiranih podjetij načrtuje uvajanje UI v prihodnjih dveh letih, medtem ko 40 odstotkov podjetij z UI nima nobenih načrtov. Raziskava je tudi pokazala dokaj veliko zavedanje o pomembnosti UI v poslovanju, ker ga je kot takšno ocenilo 78 odstotkov evropskih podjetij.
Največ tehnologij UI v velikih podjetjih
Rezultati raziskave evropske komisije postavljajo Slovenijo nad povprečje EU, saj pri nas uporablja vsaj eno tehnologijo UI 46 odstotkov podjetij, najmanj dve pa 33 odstotkov. Uvajanje UI v prihodnjih dveh letih načrtuje 21 odstotkov podjetij, 32 odstotkov podjetij pa nima nikakršnih načrtov za uporabo UI.
V Sloveniji in tudi Evropski uniji velja pravilo, da večje ko je podjetje, večja je tudi uporaba tehnologij UI. Po omenjeni raziskavi pri nas te tehnologije uporablja 60 odstotkov velikih podjetij (z več kot 250 zaposlenimi), 53 odstotkov srednjih podjetij (50–249 zaposlenih), 49 odstotkov malih podjetij (10–49 zaposlenih) in 42 odstotkov mikro podjetij (pet do devet zaposlenih), medtem ko so v EU27 ti deleži 55, 49, 39 in 38 odstotkov.
V Sloveniji večji deleži pri uporabi tehnologij UI
Gledano po posameznih tehnologijah, v Sloveniji 21 odstotkov podjetij uporablja optimizacijo procesov in opreme, enak delež tudi odkrivanje anomalij (v EU oboje po 13 odstotkov), avtomatizacijo procesov pa 18 odstotkov (v EU 12 odstotkov). Po 16 odstotkov naših podjetij uporablja obdelavo naravnega jezika (v EU 10 odstotkov), računalniški vid ter mehanizme za priporočanje in poosebljanje (v EU oboje po devet odstotkov). Tehnologijo UI za napovedovanje, optimizacijo cen in odločanje uporablja 15 odstotkov naših podjetij (v EU 10 odstotkov) in prav toliko avtonomne stroje (v EU devet odstotkov). Ne nazadnje se za tehnologijo UI za aktivnosti kreiranja in preizkušanja odloča 10 odstotkov naših podjetij (v EU sedem odstotkov) ter za UI za analizo razpoloženja osem odstotkov (v EU trije odstotki).
Ukrepi za zmanjšanje kadrovskih težav
Povpraševanja po znanjih in veščinah na področju UI stalno raste, zato vse države EU zaznavajo primanjkljaj tovrstnih kadrov. Raziskava evropske komisije je pokazala, da se v Sloveniji 40 odstotkov podjetij sooča s pomanjkanjem kadrov na področju strojnega učenja ali modeliranja (EU 39 odstotkov), prav tako 40 odstotkov tudi na področju računalništva v oblaku (EU 33 odstotkov). Kar 52 odstotkov slovenskih podjetij čuti primanjkljaj kadrov za upravljanje množičnih podatkov (EU 43 odstotkov), 60 odstotkov za programiranje (EU 52 odstotkov) in 30 odstotkov podjetij v robotiki (EU 31 odstotkov).
»Iz raziskave je razvidno, da se Slovenija sooča s kadrovskimi težavami v povezavi z UI, še posebej ko gre za kadre, ki so potrebni za produktivizacijo UI,« ocenjuje dr. Boris Cergol, vodja poslovne enote za UI v podjetju Comtrade Digital Services. »Resnično upam, da bo državi v kratkem uspelo sprejeti kakšne ukrepe, ki bi specifično reševali prav to problematiko.«
Domača podjetja deležna majhne pozornosti
»Rezultati raziskave evropske komisije kažejo na to, da je tehnologija UI dosegla stopnjo zrelosti, ko se uvaja v zelo širokem spektru podjetij, in ne le v peščici tehnološko najnaprednejših,« ocenjuje Cergol. »Osebno me ne preseneča, da se je Slovenija po deležu podjetij, ki že uporabljajo UI, uvrstila med uspešnejše države v EU,« meni Cergol. Sam je posvetil nekaj časa mapiranju slovenskega UI-ekosistema in pri tem naletel na veliko podjetij, ki na tem področju počnejo zelo zanimive stvari, a so deležna le malo pozornosti. »Tudi zato me veseli, da je nedavno nastala iniciativa AI4SI, s katero želimo osvetliti dobre prakse in spodbuditi povezovanje,« je dejal dr. Boris Cergol.
Nacionalni program za UI nas ne sme uspavati
»Slovenija ima dolgo zgodovino predvsem raziskovanja in visokošolskega izobraževanja na področju UI, zato mora zagotoviti, da to tudi dejansko uporabi in izkoristi v novem valu digitalizacije, ki bo prišel v prihodnjih letih in ki ima, kot kaže, potencial, da korenito spremeni ekonomska in družbena razmerja,« je povedal mag. Samo Zorc z ministrstva za javno upravo, ki koordinira pripravo nacionalnega programa za UI (NpUI). NpUI poskuša po njegovih besedah podpreti aktivnosti celostno in v celotnem inovacijskem ciklu. »Analiza evropske komisije nas pri tem ne sme uspavati, saj se po nekaterih drugih kazalnikih – na primer AI WATCH – Slovenija ne odreže tako dobro. NpUI zato pomeni podlago za korak naprej, kar je pomembno predvsem v luči trenutnega načrtovanja naslednje finančne perspektive in s tega vidika podpore izvedbi programa.«
Center za UI bo odprl vrata slovenskemu znanju
Dr. Marko Grobelnik, podpredsednik iniciative AI4SI in vodja Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), je povedal, da je v slovenski industriji po letu 2015 opazna rast uporabe raznovrstnih tehnologij UI. Večinoma gre za uporabo orodij podatkovne znanosti, v delu gre za uporabo modernih tehnologij globokega učenja, v nekaj opaznih primerih pa tudi za inovativne lastne rešitve, ki rešujejo zahtevne industrijske probleme. Znanje prihaja večinoma z univerz in Instituta Jožefa Stefana, kjer izobražujejo in razvijajo UI že nekaj desetletij. »Pomemben prispevek k razširjanju UI bo nedavno ustanovljeno združenje pri GZS AI4SI, ki s serijo seminarjev krepi razumevanje, da je tehnologija UI koristna in obvladljiva. Nedavno ustanovljen mednarodni Unescov inštitut za UI (IRCAI), ki ima za cilj uporabo UI v družbeno koristne namene po svetu, bo še dodatno odprl vrata slovenskemu znanju tudi v dele sveta, ki še niso ustrezno razviti prek izobraževanja in rešitev.«
Za prenos znanja v prakso je ogromno rezerv
Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, je povedal, da je UI najvišja stopnja uporabe digitalnih tehnologij in velikih količin podatkov. Analitske hiše napovedujejo, da bo imela UI že v bližnji prihodnosti odločilen vpliv na konkurenčnost in produktivnost podjetij, njene prednosti pa uspešna podjetja v svetu izkoriščajo že danes. »Anketa o uporabi UI v podjetjih za Slovenijo ugotavlja, da je nad povprečjem EU. Res bi bil tega vesel ...« je povedal Šutanovac. »Znanja imamo v Sloveniji primerjalno res veliko, še posebej na razvojno-raziskovalnem področju. Potreben pa je prenos tega znanja in izkušenj v prakso, v podjetja in druge organizacije. Tu pa je rezerv še ogromno,« je dodal sogovornik. »V ta namen tudi deluje pobuda AI4SI, ki smo jo ustanovili v Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS. Naša ambicija je, da Slovenija postane ena najbolj učinkovitih držav pri prenosu rešitev na podlagi UI v gospodarstvo.«
