»Slovenija mora za dvig blaginje in dohitevanje gospodarsko razvitejših območij bistveno pospešiti rast produktivnosti, za kar mora preiti v inovacijsko podprto rast,« opozarja dr. Peter Wostner, urednik letošnjega Poročila o produktivnosti 2020, ki ga izdaja urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
»Ključ za prehod v inovacijsko podprto rast je ambiciozna in hitra digitalna preobrazba, na osnovi katere bo Slovenija lahko izkoristila priložnosti, ki jih prinaša pospešeno preoblikovanje globalnih verig vrednosti,« meni Wostner. Pri tem poudarja, da je Slovenija na področju znanja in neoprijemljivega kapitala, katerega pomen se bo v času četrte industrijske revolucije še povečal, še zadržala svoje relativne primerjalne prednosti, vendar jih postopoma izgublja.
Nujnost proaktivne razvojne politike
»Ko gre za intenzivnost digitalne preobrazbe, podjetniški sektor ni v slabi kondiciji, saj se v zadnjih letih vse bolj pospešeno robotizira in tudi digitalizira,« razlaga Wostner. A ta proces je treba po njegovem še dodatno pospešiti, še posebej pri uvajanju zahtevnejših tehnologij, pametnih tovarn in umetne inteligence, predvsem pa poglobiti z okrepljenim uvajanjem digitalnih poslovnih modelov, storitvizacijo, pa tudi bolj z odprtimi modeli organizacije in poslovanja. »Časa za odlašanje ni, saj se intenziven prehod v industrijo 4.0 pričakuje še pred sredino tega desetletja, vztrajanje na obstoječih proizvodnih metodah in poslovnih modelih pa bi bilo izjemno tvegano.«
Glede na to, da neukrepanje le še povečuje tveganje, je nujna proaktivna razvojna politika z bistveno pospešenimi vlaganji tako javnega kot zasebnega sektorja, s preusposabljanjem, pa tudi s spremembo miselnosti – »biti v povprečju« enostavno ne zadostuje več, pravi sogovornik. To pomeni z bolj odprtim in sodelovalnim pristopom, podkrepljenim s kakovostnim poslovnim okoljem in vrhunskim digitalno-inovacijskim ekosistemom.
Poudarek na pospešitvi digitalizacije
Produktivnost dela, merjena z BDP na zaposlenega, se je v prvi polovici leta 2020 znižala za 7,6 odstotka, kar po Wostnerjevih besedah ne preseneča, »saj je COVID-19 povzročil nenaden padec povpraševanja in aktivnosti, kar pa se zaradi vladnih ukrepov ni odrazilo v tolikšnem zmanjšanju zaposlenosti.«
Kot pojasnjuje sogovornik, poročilo o produktivnosti ob tem daje večji poudarek pričakovanim strukturnim učinkom epidemije, ki se med drugim odražajo v dodatni pospešitvi obstoječih megatrendov, še posebej digitalizaciji, pa tudi pospešitvi preoblikovanja globalnih verig vrednosti, vključno s povečano možnostjo vračanja ekonomske aktivnosti bližje končnim kupcem, kar Slovenija lahko izkoristi.
Okrevanje z različnimi hitrostmi
»Omenjeni trendi še dodatno utemeljujejo nujnost ambiciozne in hitre digitalne preobrazbe, kar pa bi se moralo odražati tudi v ustreznem poudarku na razvojno in dolgoročno obarvanih protikoronskih ukrepih,« dodaja. Poročilo o produktivnosti med drugim poudarja, da ambiciozna in hitra digitalna preobrazba zahteva tudi okrepljen socialni dialog in vnaprejšnji družbeni dogovor o načinih ohranjanja družbene in teritorialne kohezije, torej upravljanje digitalnega prehoda v smeri povečanja blaginje.
Umar v jesenski napovedi po letošnjem 6,7-odstotnem padcu drugo leto pričakuje 5,1-odstotno rast BDP. Hkrati ocenjuje, da so makroekonomske razmere zelo negotove, negotovost pa se ob ponovnem izbruhu epidemije še povečuje. V primerjavi s pomladanskimi meseci bo vpliv sedanjih omejitvenih ukrepov bolj osredotočen na storitveni sektor.
Pripravljenost na spremembe
»Poročilo o produktivnosti 2020 ne izpostavlja samo priložnosti, ampak tudi tveganja digitalne preobrazbe. Ne poziva samo k odločnemu ukrepanju, ko gre za pospešena vlaganja, preusposabljanje in krepitev digitalno-inovacijskega ekosistema, ampak se tudi zavzema za razmislek o novi družbeni pogodbi, vključno z vzpostavitvijo okrepljenih varnostnih mrež,« razlaga dr. Wostner.
Razprava na konferenci, ki jo je Umar prejšnji teden organiziral skupaj s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji (PEK), je pokazala visoko stopnjo razumevanja deležnikov o prihajajočih izzivih, pa tudi pripravljenost na spremembe, še posebej ob ohranjanju družbene kohezivnosti in predlaganega aktivnega upravljanja prehoda.
Podpora Evropske komisije
Hkrati je razprava pritrdila priporočilom o potrebni nadgradnji načina delovanja države, ki bo v času četrte industrijske revolucije moral poleg svoje celovitosti in dolgoročnosti, še bolj temeljiti na odprtem, povezovalnem in sodelovalnem pristopu, kjer deležniki vidijo še precej možnosti za izboljšave.
Posebej je bila dobrodošla podpora Evropske komisije, ki je, podobno kot samo Poročilo o produktivnosti, tudi izrazila pričakovanje po ambiciozni in reformno usmerjeni razvojni politiki – le pod temi pogoji bo namreč Slovenija, tako Evropska komisija, lahko dostopala do sredstev EU.
