V okviru virtualne konference GodDigital 2020, ki jo je organiziralo Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS v sodelovanju z IKT horizontalno mrežo in Digitalnim inovacijskim stičiščem Slovenije, je potekala okrogla miza z naslovom Nikoli ne zapravi dobre krize... ali kako do digitalnega preboja Slovenije.
Sogovorniki so se strinjali, da je aktualna koronakriza odkrila stanje pri digitalizaciji v slovenskem gospodarstvu in da so bila številna podjetja primorana k pospešenemu vlaganju v digitalizacijo. Ta naj bi bila tudi v interesu države, saj po mnenju Emily Mansfield, glavne ekonomistke za Evropo v The Economist Intelligence Unit, ustvarja bolj konkurenčno gospodarstvo in povečuje izvoz. »Digitalizacija zmanjšuje porabo časa, ki ga zaposleni porabljajo za enostavne naloge. S sproščanjem tega časa več narediš, si bolj produktiven, delaš z nižjimi stroški. Več narediš na uro na osebo, imaš več prihodka ob enakih stroških kar pomeni, da si bolj dobičkonosen in da postaneš bolj konkurenčen na svojem trgu.«
Kdor ni bil dovolj digitaliziran, je ostal brez posla
Jernej Salecl, v. d. generalnega direktorja direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, je povedal, da je kriza dodobra spremenila dojemanje poslovanja in tudi življenja. »S poslovnega vidika smo bili hitro postavljeni pred dejstvo. Tisti, ki niso bili digitalizirani do te mere, da so lahko hitro reagirali in se prilagodili razmeram, so ostali brez posla. Zaostanek z uvajanjem digitalizacije na različnih nivojih bistveno vpliva na zmožnost poslovanja v prihodnosti. To vpliva tudi na doseganje produktivnosti in blaginje državljanov.« Po njegovih besedah bomo morali izrazito okrepiti vlaganja v digitalizacijo ob hkratnem vlaganju v raziskave in razvoj. »Zavedamo se, da ni bistven samo obseg sredstev ampak tudi kako hitro jih bomo sposobni plasirat in pod kakšnimi pogoji.«
Težava so kompetence
Igor Zorko, predsednik UO ZIT in podpredsednik GZS, je razložil, da pred krizo številni lastniki v manjših in storitvenih podjetjih niso razumeli, kaj je digitalizacija. »Imeli so zadržke, da bi vlagali v digitalno transformacijo, tako vsebinsko kot tehnološko. Podjetja so odkrila, da so veliko zamudila v preteklosti in so v prvem valu krize pospešeno uvajala digitalne pristope. Smo na prvih 20 odstotkih, kar smo hoteli narediti v zadnjih letih. Zavedanje je, kompetence pa so še vedno problem.«
Razvoj vodi uporabniška izkušnja
Podjetja v panogah kot sta telekomunikacije in bančništvo že dlje časa pospešeno vlagajo v digitalizacijo. »Gre za kombinacijo, ki prispeva k poslovni učinkovitosti. Procesi so digitalizirani, bolj avtomatizirani in bolj varni. V segmentu telekomunikacijskih storitev že deset let vodi razvoj uporabniška izkušnja. Zagotavljamo povezljivost, agregacijo vsebin, celovite rešitve ... V prihodnosti bo pomembno zagotavljanje varne in enostavne identitete za uporabniške transakcije,« je povedal Matjaž Beričič, član uprave Telekoma, in izpostavil, da je najbolje prepustiti velik del razvoja trgu. Vito Gosar, vodja oddelka upravljanje strankinih in tržnih poti v NLB, je ob tem dejal, da so slovenske banke po zadnji gospodarski krizi v letih 2008-2013 ujele tempo. »V bankah smo se veliko ukvarjali z zalednimi sistemi, manj s transformacijo, da bi preobrazili naše produkte. To se bo dogajalo v prihodnosti. Digitalizacija je ključna za preživetje v poslovnem smislu.«
Podjetja je brez vavčerjev strah transformacije
Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, je povedala, da so bile finančne spodbude za digitalizacijo manjših podjetij že v prvem valu krize zelo hitro porabljene. »Vsi imajo občutek, da bijejo bitko za preživetje. Bolj je problem v majhnih in srednjih storitvenih podjetjih, ki jih je kriza najbolj prizadela. Kdor se digitalizira, bo potreboval spodbudo s strani države. Sami, brez vavčerjev, se bojijo stopiti v proces digitalne transformacije.« Na DIH so se odločili za dodatne programe, v okviru katerih pripravljajo projekt, kjer bodo prek ocene digitalne zrelosti dobili vpogled v stanje, kje se pri digitalizaciji nahajajo podjetja. Povezati se želijo z Zbornico poslovno storitvenih dejavnosti in prek javnega poziva podjetjem vzpostaviti izhodišča, kako se učinkovito digitalizirati z lastnimi sredstvi.
Na GZS se zavedajo priložnosti
Na otvoritvi virtualne konference GoDigital 2020 je Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS povedala, da so že v preteklosti vedno govorili, kako je tehnologija, digitalizacija nekaj, kar spreminja poslovno okolje, kar omogoča nove poslovne modele, višjo produktivnost, večjo odpornost, večjo konkurenčnost. Naložbe v digitalne tehnologije zato morajo biti eden od stebrov na poti do ponovnega gospodarskega zagona. Po prepričanju Nenada Šutanovca, direktorja Združenja za informatiko in telekomunikacije, je zdaj pravi trenutek, da pogledamo, kako naprej in se vprašamo, ali smo lahko med tistimi, ki bomo krizo izkoristili za gospodarski pospešek. Ključni element je obuditi potrebo po spremembah ter prenesti to zavest na vse ravni organizacij.
»V ZIT in GZS verjamemo, da je še posebej digitalizacija priložnost za Slovenijo in njeno gospodarstvo, da v prihodnjih letih lahko še pospeši svoj razvoj, produktivnost in konkurenčnost. Ni potrebno, da svoja IKT podjetja primerjamo z ZDA ali Kitajsko, lahko pa najdemo svoje mesto na globalnem trgu tudi na področju, kjer smo lahko ne samo dobavitelj v različnih panogah, temveč tudi pomemben razvojni partner,« je povedal Igor Zorko, predsednik UO ZIT in podpredsednik GZS.
Iz dolgoročnih strategij v izvedbene aktivnosti
Medeja Lončar, predsednica Združenje Manager je ob tem dejala, da digitalizacija ni več samo del dolgoročne strategije, ampak mora biti prioriteta med izvedbenimi aktivnostmi. »Digitalna preobrazba torej ni več izbira, ampak edina smer za nadaljnje inovacije, nove storitve in celo povsem nove, na podatkih osnovane poslovne modele.« Pri tem bo nujno povezovanje med posamezniki, podjetji in institucijami. Kot pravi Lončarjeva, prihodnost ni rezervirana le za najbolj tehnološko in digitalno napredna podjetja, temveč predvsem za tiste, ki bodo dovolj odprti za najrazličnejša sodelovanja, hitri v implementaciji novih tehnologij ter etični v svojem delovanju.