IKT

Država ima v rokah ključne niti pri vlaganjih v digitalizacijo

Digitalizacija bi lahko ob ustreznih vlaganjih v raziskave in razvoj slovenskemu gospodarstvu omogočila zmagovalni izhod iz koronakrize

Podporniki obveščajo

FINANCE
IKT
Digitalna dostopnost bo sredi leta 2025 postala zakonska obveza – kaj to pomeni za podjetja?
IKT
DIGITALNA DOSTOPNOST
IKTRedakcija IKT Digitalna dostopnost bo sredi leta 2025 postala zakonska obveza – kaj to pomeni za podjetja?

Več o tem boste izvedeli na brezplačnem izobraževanju, ki ga organizira Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si.

FINANCE
IKT
Kako je videti virtualni pomočnik za podjetniška okolja
IKT
ADD KONFERENCA
IKTPodpornik projekta Kako je videti virtualni pomočnik za podjetniška okolja

To boste lahko izvedeli na letni konferenci podjetja ADD, na kateri bodo govorili tudi o novi regulativi, ki bo krojila nadaljnji razvoj, ter o podatkih in umetni inteligenci.

FINANCE
IKT
Slovenski Kontron lansiral zasebno mobilno omrežje 5G v nemški proizvodnji
IKT
ZASEBNA 5G OMREŽJA
IKTPodpornik projekta Slovenski Kontron lansiral zasebno mobilno omrežje 5G v nemški proizvodnji

Gre za naložbo v robustno omrežno infrastrukturo, ki je pripravljena na prihodnost in podpira trenutne in prihodnje potrebe po brezžični povezljivosti v proizvodnji in skladišču

FINANCE
IKT
Kako bodo s pomočjo umetne inteligence preprečili izumrtje atlantskega lososa na Norveškem
IKT
NAGRADA ZA INOVACIJO
IKTPodpornik projekta Kako bodo s pomočjo umetne inteligence preprečili izumrtje atlantskega lososa na Norveškem

Rešitev je v okviru pobude Tech4Aall razvil Huawei skupaj z lokalnimi partnerji

FINANCE
IKT
Poziv za obnovo pravil enotnega digitalnega trga
IKT
DIGITALNI TRG
IKTPodpornik projekta Poziv za obnovo pravil enotnega digitalnega trga

Digitalno preobrazbo tradicionalnih industrij bi bilo treba voditi z jasnimi pravili za dostop in delitev podatkov

Avtor
avtor
25.11.2020 15:40
Čas branja: 3 min

V okviru virtualne konference GodDigital 2020, ki jo je organiziralo Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS v sodelovanju z IKT horizontalno mrežo in Digitalnim inovacijskim stičiščem Slovenije, je potekala okrogla miza z naslovom Nikoli ne zapravi dobre krize... ali kako do digitalnega preboja Slovenije.

Sogovorniki so se strinjali, da je aktualna koronakriza odkrila stanje pri digitalizaciji v slovenskem gospodarstvu in da so bila številna podjetja primorana k pospešenemu vlaganju v digitalizacijo. Ta naj bi bila tudi v interesu države, saj po mnenju Emily Mansfield, glavne ekonomistke za Evropo v The Economist Intelligence Unit, ustvarja bolj konkurenčno gospodarstvo in povečuje izvoz. »Digitalizacija zmanjšuje porabo časa, ki ga zaposleni porabljajo za enostavne naloge. S sproščanjem tega časa več narediš, si bolj produktiven, delaš z nižjimi stroški. Več narediš na uro na osebo, imaš več prihodka ob enakih stroških kar pomeni, da si bolj dobičkonosen in da postaneš bolj konkurenčen na svojem trgu.«

Kdor ni bil dovolj digitaliziran, je ostal brez posla

Jernej Salecl, v. d. generalnega direktorja direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, je povedal, da je kriza dodobra spremenila dojemanje poslovanja in tudi življenja. »S poslovnega vidika smo bili hitro postavljeni pred dejstvo. Tisti, ki niso bili digitalizirani do te mere, da so lahko hitro reagirali in se prilagodili razmeram, so ostali brez posla. Zaostanek z uvajanjem digitalizacije na različnih nivojih bistveno vpliva na zmožnost poslovanja v prihodnosti. To vpliva tudi na doseganje produktivnosti in blaginje državljanov.« Po njegovih besedah bomo morali izrazito okrepiti vlaganja v digitalizacijo ob hkratnem vlaganju v raziskave in razvoj. »Zavedamo se, da ni bistven samo obseg sredstev ampak tudi kako hitro jih bomo sposobni plasirat in pod kakšnimi pogoji.«

Težava so kompetence

Igor Zorko, predsednik UO ZIT in podpredsednik GZS, je razložil, da pred krizo številni lastniki v manjših in storitvenih podjetjih niso razumeli, kaj je digitalizacija. »Imeli so zadržke, da bi vlagali v digitalno transformacijo, tako vsebinsko kot tehnološko. Podjetja so odkrila, da so veliko zamudila v preteklosti in so v prvem valu krize pospešeno uvajala digitalne pristope. Smo na prvih 20 odstotkih, kar smo hoteli narediti v zadnjih letih. Zavedanje je, kompetence pa so še vedno problem.«

Razvoj vodi uporabniška izkušnja

Podjetja v panogah kot sta telekomunikacije in bančništvo že dlje časa pospešeno vlagajo v digitalizacijo. »Gre za kombinacijo, ki prispeva k poslovni učinkovitosti. Procesi so digitalizirani, bolj avtomatizirani in bolj varni. V segmentu telekomunikacijskih storitev že deset let vodi razvoj uporabniška izkušnja. Zagotavljamo povezljivost, agregacijo vsebin, celovite rešitve ... V prihodnosti bo pomembno zagotavljanje varne in enostavne identitete za uporabniške transakcije,« je povedal Matjaž Beričič, član uprave Telekoma, in izpostavil, da je najbolje prepustiti velik del razvoja trgu. Vito Gosar, vodja oddelka upravljanje strankinih in tržnih poti v NLB, je ob tem dejal, da so slovenske banke po zadnji gospodarski krizi v letih 2008-2013 ujele tempo. »V bankah smo se veliko ukvarjali z zalednimi sistemi, manj s transformacijo, da bi preobrazili naše produkte. To se bo dogajalo v prihodnosti. Digitalizacija je ključna za preživetje v poslovnem smislu.«

Podjetja je brez vavčerjev strah transformacije

Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, je povedala, da so bile finančne spodbude za digitalizacijo manjših podjetij že v prvem valu krize zelo hitro porabljene. »Vsi imajo občutek, da bijejo bitko za preživetje. Bolj je problem v majhnih in srednjih storitvenih podjetjih, ki jih je kriza najbolj prizadela. Kdor se digitalizira, bo potreboval spodbudo s strani države. Sami, brez vavčerjev, se bojijo stopiti v proces digitalne transformacije.« Na DIH so se odločili za dodatne programe, v okviru katerih pripravljajo projekt, kjer bodo prek ocene digitalne zrelosti dobili vpogled v stanje, kje se pri digitalizaciji nahajajo podjetja. Povezati se želijo z Zbornico poslovno storitvenih dejavnosti in prek javnega poziva podjetjem vzpostaviti izhodišča, kako se učinkovito digitalizirati z lastnimi sredstvi.

Na GZS se zavedajo priložnosti

Na otvoritvi virtualne konference GoDigital 2020 je Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS povedala, da so že v preteklosti vedno govorili, kako je tehnologija, digitalizacija nekaj, kar spreminja poslovno okolje, kar omogoča nove poslovne modele, višjo produktivnost, večjo odpornost, večjo konkurenčnost. Naložbe v digitalne tehnologije zato morajo biti eden od stebrov na poti do ponovnega gospodarskega zagona. Po prepričanju Nenada Šutanovca, direktorja Združenja za informatiko in telekomunikacije, je zdaj pravi trenutek, da pogledamo, kako naprej in se vprašamo, ali smo lahko med tistimi, ki bomo krizo izkoristili za gospodarski pospešek. Ključni element je obuditi potrebo po spremembah ter prenesti to zavest na vse ravni organizacij.

»V ZIT in GZS verjamemo, da je še posebej digitalizacija priložnost za Slovenijo in njeno gospodarstvo, da v prihodnjih letih lahko še pospeši svoj razvoj, produktivnost in konkurenčnost. Ni potrebno, da svoja IKT podjetja primerjamo z ZDA ali Kitajsko, lahko pa najdemo svoje mesto na globalnem trgu tudi na področju, kjer smo lahko ne samo dobavitelj v različnih panogah, temveč tudi pomemben razvojni partner,« je povedal Igor Zorko, predsednik UO ZIT in podpredsednik GZS.

Iz dolgoročnih strategij v izvedbene aktivnosti

Medeja Lončar, predsednica Združenje Manager je ob tem dejala, da digitalizacija ni več samo del dolgoročne strategije, ampak mora biti prioriteta med izvedbenimi aktivnostmi. »Digitalna preobrazba torej ni več izbira, ampak edina smer za nadaljnje inovacije, nove storitve in celo povsem nove, na podatkih osnovane poslovne modele.« Pri tem bo nujno povezovanje med posamezniki, podjetji in institucijami. Kot pravi Lončarjeva, prihodnost ni rezervirana le za najbolj tehnološko in digitalno napredna podjetja, temveč predvsem za tiste, ki bodo dovolj odprti za najrazličnejša sodelovanja, hitri v implementaciji novih tehnologij ter etični v svojem delovanju.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

Tovarna
Novice
Digitalni šampioni z jasno strategijo digitalne preobrazbe
Tovarna leta
NoviceSabina Petrov Digitalni šampioni z jasno strategijo digitalne preobrazbe

Rezultat je višanje vrednosti za kupce, zaposlene in lastnike

FINANCE
IKT
Ste izpeljali odličen B2B e-commerce projekt? Prav vas iščemo!
IKT
SPLETNO POSLOVANJE
IKTFinance PRO Ste izpeljali odličen B2B e-commerce projekt? Prav vas iščemo!

Z izborom želimo ozaveščati o pomenu in koristih digitalizacije medpodjetniškega poslovanja ter predstaviti slovenske dobre prakse spletnega poslovanja na področju B2B

Tovarna
Novice
Vlaganja v proizvodne digitalne rešitve z večjim zagonom
Tovarna leta
NoviceSabina Petrov Vlaganja v proizvodne digitalne rešitve z večjim zagonom

V le nekaj mesecih pandemije se je za industrijo 4.0 zgodilo to, kar bi sicer verjetno potrebovalo leta

FINANCE
PKP 9: ali res lahko pričakujete več subvencije za fiksne stroške?
Finance
Petra Sovdat PKP 9: ali res lahko pričakujete več subvencije za fiksne stroške? 1

Likvidnostne zaloge podjetjem pojenjajo, kakšne predloge za preživetje dajejo stanovske organizacije

FINANCE
Kibernetska varnost postaja glavno poslovno tveganje. Zakaj?
PRO
Finance
KIBERNETSKA VARNOST
Finance PRO Kibernetska varnost postaja glavno poslovno tveganje. Zakaj? (PRO)

Hekerski napadi lahko za več dni povsem ustavijo poslovanje podjetij – več o tem si preberite v posebni izdaji Kibernetska varnost.