Razpravo o digitalnem evru je spodbudilo poročilo Evrosistema Evropske centralne banke (ECB) o možnostih izdaje digitalnega evra, objavljeno 2. oktobra 2020. Pred odločanjem o morebitnih nadaljnjih dejavnostih na tem področju si namreč Evrosistem želi pridobiti tudi mnenja zunanjih deležnikov o izzivih in priložnostih izdaje digitalnega evra. Javno posvetovanje Evrosistema o digitalnem evru bo potekalo do 12. januarja 2021, svoj odziv pa lahko tako posamezniki kot poslovni subjekti posredujete z izpolnitvijo vprašalnika, dostopnega na spletni strani Evropske centralne banke (ECB).
Imel bo podobne funkcije kot gotovina
Razpravo sta odprli Anja Blaj in Marina Markežič, predstavnici organizacije Blockchain Think Tank Slovenije, ki sta predstavili temeljne značilnosti digitalnega evra, ki naj bi imel podobne funkcije kot gotovina, in dejavnike za njegovo vzpostavitev ter regulacijo. Martina Markežič je kot ključne dejavnike za njegovo uvedbo navedla podporo digitalizaciji ekonomije in čedalje manjšo vlogo gotovine, težnjo po konkuriranju drugim institucijam in projektom, kot je denimo Libra, kjer gre za zasebni denar, in željo po zmanjševanju ekološkega odtisa in tudi zniževanju stroškov zdajšnjega sistema. Z uvedbo digitalnega evra naj bi se hkrati izboljšala tudi varnost sistema, pri čemer pa je Markežičeva opozorila na tržno nevtralnost nove valute in vprašanje zaupanja končnih uporabnikov.
Anja Blaj pa se je dotaknila pravnih vidikov, ki bodo odvisni od tega, katero obliko digitalnega evra bomo pravzaprav uvedli. Pri tem je poudarila, da z njim ne nadomeščamo gotovine oziroma da so namen ECB iste funkcionalnosti, kot jih ima gotovina zdaj. Obstajajo torej težnja po ohranjanju pravice do zasebnosti, možnosti plačevanja v fizičnem svetu in preprostosti ter razumljivosti uporabe. Digitalni evro naj bi pripeljal do večje enotnosti znotraj evroobmočja ter pohitril in pocenil transakcije.
Cilj ni monopol na trgu plačil
Kljub temu je v povezavi z digitalnim evrom trenutno več neznank kot pa znanih dejstev, niti še ni odločitve, da bo digitalni evro izdan, kar je v uvodu omenil tudi Simon Anko, direktor oddelka za plačilni in poravnalni sistem Banke Slovenije, ki je podrobno predstavil dejavnosti ECB na tem področju. V nadaljevanju razprave se je podrobneje opredelil tudi do odnosa med digitalnim evrom in elektronskim denarjem ter kriptovalutami. Ob tem je poudaril, da cilj digitalnega evra ni monopol na trgu plačil, saj ECB spodbuja konkurečnost in oblikovanje vseevropskih zasebnih rešitev. Tako bo vloga centralnih bank Evrosistema izdajanje tovrstne oblike evra, medtem ko bodo oblikovanje uporabniške izkušnje, mobilne aplikacije in tako imenovane »front-end« infrastrukture, morda pa tudi vodenje računov (v smislu odnosa s strankami) po vsej verjetnosti v domeni ustrezno nadziranih oseb zasebnega prava.
Kaj pa tehnologija?
Ena od neznank je tudi tehnologija, ki naj bi jo digitalni evro uporabljal. O tem je podrobneje govoril Klemen Zajc, vodja tehnološkega razvoja pri podjetju Netis blockchain technologies, ki je tudi ustanovni član Blockchain Alliance Europe. Kot dobro možnost je navedel blockchain, ki je v svoji praksi že dokazal, da omogoča prenos vrednosti z enega računa na drugega in prilagoditev tudi za namene centraliziranih storitev, torej tudi digitalnega evra. Predvsem pa je Zajc poudaril, da v družbi, ki se digitalizira, nujno potrebujemo elektronsko identiteto, ki bi služila kot ekvivalent fizični, pri tem pa bi morali zasledovati načela preprostosti, varnosti, univerzalnosti in visoke stopnje zaupanja. Ta bo predvsem pri digitalnih valutah, kjer so naštete lastnosti še pomembnejše kot pri preostalih interakcijah, ključnega pomena.
Zaostanka si ne moremo privoščiti
Po predstavitvah je sledila razprava z izmenjavo mnenj, v kateri je predstavnik Banke Slovenije opozoril, da bo odločitev o nadaljnjih korakih glede digitalnega evra znana predvidoma spomladi 2021 in da Banka Slovenije načrtuje tematski dogodek, na katerega bo povabljena tudi slovenska fintech industrija. »Dejstvo je, da druga valutna območja, kot so Kitajska, Švedska ali ZDA, na tem področju napredujejo, zato si zaostanek težko privoščimo,« je dodal. Prav tako je potrdil, da bodo izbiro ustrezne tehnologije preverjali prek pilotov in ob tem testirali tudi blockchain, vsekakor pa dokončna izbira ne bo odvisna od trenutnih trendov.
Vsi udeleženci razprave so se strinjali, da je pri uvedbi digitalnega evra ključen dialog med ECB in fintech skupnostjo. Predstavniki slovenskih organizacij so opozorili, da imamo tudi v Sloveniji domače znanje in podjetja, ki področje dobro poznajo in z aktivnim sodelovanjem lahko postanejo del rešitve, ter institucije hkrati pozvali k še večji vključenosti v prihodnje aktivnosti.
