»Glede na njeno specifičnost ocenjujem, da je panoga IKT leto 2020 končala uspešno,« pravi Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (ZIT). »Priča smo bili pospešku na področju digitalizacije, digitalnih kompetenc in zavedanja, da so hitre spremembe možne, kar bo imelo dolgoročen vpliv.«
In kaj sogovornik napoveduje za letos? Predvsem opozarja na različne razpise, na katerih bodo na voljo sredstva za digitalno preobrazbo na različnih področjih. »Zaradi epidemije se je na ravni EU oblikovala pobuda za obnovo in odpornost z dodatnimi sredstvi, ki jih bo deležna tudi Slovenija,« pravi Šutanovac. Pomemben delež teh sredstev – vsaj 20 odstotkov – je namenjen digitalizaciji gospodarstva in družbe. Za subvencije, ki jih je na zadnjem razpisu za digitalno preobrazbo poslovanja ponudil Slovenski podjetniški sklad, je bilo med podjetji zelo veliko zanimanja, kar je po njegovih besedah znamenje, da se podjetniki močno zavedajo koristi digitalizacije. »Pričakujemo, da se novi razpisi kmalu spet odprejo, pomembna pa bo tudi vloga Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (DIHS), ki pripravlja nove storitve za podporo digitalne preobrazbe podjetij.«
»Zelo dejavna je pobuda združenja AI4SI, ki pospešuje uporabo konceptov umetne inteligence v praksi, pomemben pa bo tudi razpis ministrstva za javno upravo za razvoj pametnih mest in skupnosti,« razlaga Šutanovac. Pričakovati je tudi nadaljnje uvajanje mobilnih komunikacij 5G, ki podpirajo povezovanju senzorjev in aplikacij v realnem času. To bo po njegovih besedah priložnost za razvoj rešitev za podporo pametnih mest, mobilnosti, pametnih tovarn, zdravstva, javne varnosti in drugih področij. »Pričakujemo tudi zakonsko podlago za uvedbo elektronske osebne izkaznice in enotne elektronske identitete, tu pa so še druge evropske pobude za podporo enotnega digitalnega trga,« dodaja Šutanovac, ki je prepričan, da »smo lahko glede nadaljnjega razvoja panoge IKT le optimisti«.
Digitalno, zeleno in odporno gospodarstvo
Precej podobno letošnje trende opisuje prof. dr. Andrej Kos, predstojnik Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Kot pravi, bodo v Sloveniji letos v središču pozornosti pametna mesta, varnost in zasebnost, razmah tehnologije in storitev 5G, uporaba IKT na področju zdravja, videokonferenčne platforme in produktivnost ter usposabljanje in kadri s področja IKT. »Za Slovenijo je nujen pospešek povezovanja univerze z gospodarstvom za višjo dodano vrednost, na Univerzi v Ljubljani pa v ta namen sistematično krepimo delovanje pisarne za prenos tehnologije (TTO),« pravi sogovornik.
Kos pojasnjuje, da je uporaba naprednih digitalnih tehnologij za reševanje razvojnih, okoljskih in gospodarskih izzivov, s katerimi se soočajo mesta in vasi, izbira, ki nima alternative ter postavlja občine v jedro digitalnega preoblikovanja družbe. »V teh prizadevanjih so ravno lokalna okolja najbolj primerna za vzpostavitev partnerstev, razvoj kompetenc, generiranje in uporabo tako novih podatkovnih virov kot poslovnih modelov, vlaganje v digitalno infrastrukturo oziroma e-storitve in reševanje težav lokalnih skupnosti s pomočjo digitalnih tehnologij.«
Operaterji bodo po njegovih besedah nadaljevali uvajanje 5G, kar bo počasi razblinilo tudi pomisleke javnosti. Leto 2021 bo tudi v znamenju intenzivne priprave industrijskih aplikacij za novo tehnologijo.
Kot meni Kos, bo uvajanje interdisciplinarnih inovacij in rešitev, pri katerih IKT podpirajo storitve za digitalizacijo različnih sektorjev, še posebno izstopalo na področju zdravja, kjer je veliko prostora za izboljšave.
»V duhu korone pričakujemo nadaljevanje virtualne prisotnosti in ohranitev njenih delov tudi, ko ne bo več nujno potrebna, predvsem zaradi udobnosti dela in poslovanja na nov način – denimo sestanki prek videokonferenčnih sistemov, več dela na daljavo, doma pa fitnes, obogaten z navideznimi napravami.«
Pomemben vidik digitalne preobrazbe je tudi usposabljanje kot del vseživljenjskega izobraževanja. »Naložba v zaposlene je tudi naložba v dvig dodane vrednosti podjetij,« še poudarja Kos.
Leto vrnitve v normalnost IKT
»S stališča ponudnikov IT-rešitev in IT-opreme bo 2021 leto okrevanja in vnovične rasti porabe za IT,« napoveduje Marko Štefančič, direktor Gartnerja Slovenija in Srednja Azija. »Zadnje analize tudi kažejo, da je bilo leto 2020 za IT-ponudnike boljše od napovedi, predvsem po zaslugi potreb dela na daljavo in šolanja doma. Letos pa pričakujemo znatno rast povpraševanja v segmentih programske opreme in storitev, ki podpirajo digitalizacijo poslovanja v organizacijah,« pravi. Organizacije se bodo letos po oceni Gartnerjevih analitikov osredotočale na tri ključne prepletene sklope IT- rešitev, in sicer (1) poslovanje in sodelovanje kjerkoli, neodvisno od lokacije, (2) odporno izvajanje IT-storitev v nepredvidljivem okolju ter (3) osredotočenost na ljudi, ki so pri svojem delu in življenju odvisni od zaupanja vrednih digitaliziranih procesov.
»Odziv na pandemijo je namreč pokazal na nujnost IT-sistemov, ki omogočajo neomejeno in varno izvajanje storitev kjerkoli in kadarkoli. Za zagotavljanje tovrstnih rešitev pa sta potrebna selitev na distribuiran oblak z ustrezno kibernetsko mrežno varnostjo ter uvedba koncepta krajevno neodvisnega poslovanja,« razlaga Štefančič.
Leto 2020 je pokazalo potrebo po hitrem prilagajanju dinamičnemu družbenemu in poslovnemu okolju. Organizacije se bodo na podlagi teh izkušenj organizirale v modularne in inteligentne poslovne sisteme, kar bo po sogovornikovih besedah zahtevalo uporabo naprednih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in hiperavtomatizacija. »V letu 2021 tako lahko pričakujemo izjemno osredotočenost vseh tehnoloških projektov na celostno uporabniško doživetje ter zaupanje in varovanje zasebnosti uporabnikov.«
Digitalizacija za širše poslovno okolje
Predsednik Slovenskega društva informatika Niko Schlamberger pa opozarja, da izraz digitalizacija ne zajema le dostop do širokopasovnih komunikacij, računalnik na delovnem mestu in veščine za njegovo uporabo, temveč in predvsem širše poslovno okolje in nove paradigme delovanja. »Naša pričakovanja se nanašajo na tri področja: naprave, programje in komunikacije,« pojasnjuje in dodaja, da Slovenija na področju naprav kljub vidnim razvojnim dosežkom ni bila nikoli med vodilnimi dobavitelji, pričakujemo pa lahko, da bo računalniška tehnologija dostopna enako brez omejitev kot doslej. »Nekoliko drugače je na področju programja, kjer pri uporabi ne zaostajamo in tega ni pričakovati niti zdaj, ko postaja oddaljen dostop do podatkovnih virov, storitev in izobraževanja še pomembnejši kot v preteklosti.«
Schlamberger poudarja, da bodo odločevalci morali ne le formalno, temveč tudi z materialnimi in finančnimi viri pomagati, da bodo potrebne naprave razpoložljive. »Glede razvoja programja materialni viri in zmogljivost proizvodnje praktično nimajo vloge, pomembni elementi so intelektualna zmogljivost, sposobnost prilagajanja in sposobnost odkrivanja tržnih niš,« pravi. »Nedavni pozitivni primer je #OstaniZdrav, pričakujemo pa jih lahko še več, kar dokazujejo študentski projekti, ki so bili predstavljeni na konferenci Dnevi slovenske informatike 2020,« dodaja. Meni, da je glede komunikacij treba pričakovati izboljšanje dostopa do širokopasovnih povezav in začetek uvajanja tehnologije 5G.
Produktivnost zaostaja za povprečjem EU
»Stanje na področju IKT v Sloveniji ni rožnato, smo pa v nekoliko boljši kondiciji, še posebej podjetniški sektor, ko gre za digitalizacijo v širšem smislu,« ocenjuje dr. Peter Wostner, raziskovalec in svetovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Meni, da sektor IKT glede na druge države EU ni samo primerjalno majhen po deležu dodane vrednosti (21. med 27 državami EU), ampak hkrati od leta 2008 tudi rast njegove produktivnosti zaostaja tako za povprečjem EU kot, denimo, za višegrajsko četverico. Tudi če k IKT dodamo še druge na znanju temelječe storitve, se slika ne izboljša, saj tudi po tem kazalniku dosegamo zgolj 18. mesto. »Nezadovoljivo stanje na področju IKT v Sloveniji je med drugim posledica opazno premajhnih vlaganj v IKT,« pojasnjuje.
Wostner za primerjavo navaja Češko, od katere vlagamo skoraj pol manj. Dodaja, da je zdajšnje stanje prav tako posledica povprečnih vlaganj v neoprijemljivi kapital, kamor poleg IKT prištevamo še raziskave, razvoj, inovacije, dizjan in kompetence.
»Po drugi strani je podjetniški sektor v razmeroma dobri startni poziciji, ko gre za digitalizacijo, kjer se sicer ne uvrščamo v prvo jakostno skupino, vendarle pa po deležu podjetij, ki uporabljajo zahtevnejše tehnologije, vključno s tistimi, ki se vsaj približujejo rešitvam 4.0, (še) ne zaostajamo,« dodaja. »V leto 2021 tako vstopamo z vsemi možnostmi, ki pa jih bomo lahko izkoristili le s pospešeno modernizacijo, poglobljeno digitalno preobrazbo ter bistveno okrepljenimi javnimi in zasebnimi vlaganji v neoprijemljivi kapital,« poudarja Wostner.
