Država bo do konca leta 2023 za pospešitev uvajanja inovativnih rešitev na področju digitalizacije občin namenila osem milijonov evrov. Ministrstvo za javno upravo (MJU) je sredi februarja objavilo javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti »JR PMIS«. Prve prijave, ki jih bodo oddali konzorciji slovenskih občin, bodo odpirali v začetku maja, drugi rok za oddajo prijav pa poteče 10. septembra.
»Stanje na področju pametnih mest in skupnosti je v Sloveniji ta trenutek povprečno,« pravi Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (ZIT). »Imamo kar nekaj zanimivih ponudb in znanj ter na drugi strani tudi nekaj zanimivih projektov. Vendar je potenciala in potreb na strani mest in občin precej več,« nadaljuje sogovornik in dodaja, da bo razpis JR PMIS zelo pripomogel k razmahu tega področja.
Kot pravijo na MJU, bodo inovativne rešitve na področju digitalizacije občin omogočile boljše upravljanje, komuniciranje, proaktivno reševanje problemov, koordiniranje virov in procesov za hitro odzivanje, minimiziranje posledic nepredvidenih dogodkov in naravnih nesreč ter zagotavljanje kakovostnejšega življenja občanov. Pri pisanju razpisa so imeli pred očmi tri cilje:
- razvoj, vzpostavitev, testiranje in uvajanje digitalnih rešitev z različnih vsebinskih področij pametnih mest in skupnosti, ki temeljijo na tehnologiji interneta stvari in načelih interoperabilnosti ter odprtih standardih v realnem okolju ter povezovanju teh rešitev z obstoječimi konkurenčnimi rešitvami v celovite sisteme;
- zagotovitev standardiziranega in poenotenega načina zbiranja podatkov s posameznih projektov ter objava teh podatkov kot odprtih podatkov; tako bodo ustvarili nove podatkovne vire, ki bodo pomemben vir za razvoj inovativnih rešitev;
- izboljšanje javnih storitev za občane in druge uporabnike.
Lepa priložnost za panogo IKT
Kot pravi Šutanovac, je razpis prav zaradi zahtev po upoštevanju podatkovnih standardov in konceptov interoperabilnosti podatkov in rešitev, ki jih uvajajo v EU, lepa priložnost tudi za razvoj novih inovativnih rešitev panoge IKT. Ta ima priložnost za razvoj referenčnih rešitev, ki bodo prebojne v mednarodnem okolju. »Nekatere države nam priznavajo, da smo tu naredili velik korak naprej. Tudi zato se v ZIT trudimo, da bi to izkoristili tudi med predsedovanjem EU v drugi polovici leta in vzpostavili mednarodno prepoznavnost.«
Sofinancirali bodo demonstracijske projekte
Kaj točno bo torej država sofinancirala? Pripravo, organizacijo, izvedbo in promocijo demonstracijskih projektov, katerih rezultat morajo biti nove ali izboljšane digitalne rešitve in/ali storitve s področij pametnih mest in skupnosti na osnovi tehnologije interneta stvari. Končni rezultat projekta mora biti rešitev, ki deluje v praksi in se uporablja kot referenčna rešitev za predstavitve zainteresirani javnosti.
Kot piše v razpisu, bodo prednostno podprli projekte, ki bodo poleg tehnologije interneta stvari (IoT) inovativno izkoristili in učinkovito povezali še druge napredne tehnologije, kot so denimo podatkovna analitika velepodatkov, umetna inteligenca, virtualna in obogatena resničnost, računalništvo v oblaku, tehnologija veriženja blokov in digitalni dvojčki.
Občine se morajo povezati v konzorcije
Sodelujejo lahko občine, ki že imajo določene rešitve pametnih mest, in tudi tiste, ki šele stopajo na pot digitalizacije. Pri tem je zelo pomembno, da jih država z razpisom spodbuja oziroma kar sili k medsebojnemu sodelovanju. Prejemniki sredstev bodo namreč samo občine, združene v konzorcije. Na javni razpis se tako lahko prijavi konzorcij slovenskih občin, ki ga morajo sestavljati najmanj štiri občine iz iste statistične regije, preostali člani pa so lahko iz drugih regij.
Konzorciji občin morajo v oblikovanje rešitev vključiti občane in širšo civilno družbo. Tako spodbujajo dolgoročna partnerstva občin, gospodarstva, raziskovalcev in civilne družbe, rezultat pa bo ekosistem, ki bo služil kot odskočna deska za nadaljnje digitalno preoblikovanje Slovenije.
Priprave na razpis so bile živahne
Kot pravi Šutanovac, so med vsemi naštetimi deležniki v zadnjem letu med pripravami na razpis MJU potekale številne pripravljalne dejavnosti, v katerih je bilo zelo aktivno tudi v ZIT skupaj s horizontalno mrežo IKT.
»Med pripravami na JR PMIS so morale občine najprej opraviti nalogo v smislu definiranja prednostnih področij digitalizacije,« pravi dr. Nevenka Cukjati, vodja Centra za pametna mesta in skupnosti na Institutu »Jožef Stefan« ter generalna direktorica partnerstva SRIP Pametna mesta. Kot pojasnjuje, so interesi in potrebe slovenskih občin zelo različni. Na SRIP PMIS so se po njenih besedah obrnili predstavniki Skupnosti občin Slovenije in tudi Združenja mestnih občin Slovenije, katerim so člani predstavili produkte in storitve, ki naslavljajo področje pametnih mest in skupnosti.
»Od sredine leta 2020 do zdaj smo opravili veliko različnih pogovorov in predstavitev članov SRIP PMIS,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da je dogajanje na področju pametnih mest v Sloveniji zelo aktivno že zadnjih pet let. Razlog za to so usmeritve evropske komisije pri uresničevanju smernic evropske strategije pametne specializacije in v zadnjem času tudi smernic, ki jih narekujeta nova finančna perspektiva Evropa 2021–2027 (HEU) in sprejet evropski zeleni dogovor.
Kmalu bodo sledili novi koraki
»Slovenija je zaradi svoje geografske raznolikosti, poseljenosti in prostorske umestitve specifična,« poudarja Cukjatijeva. »Mest z milijonom in več prebivalci nimamo. Zato je logičen specifičen razvoj pametnih produktov in storitev za urbana in tudi ruralna okolja – govorimo o rešitvah za pametna mesta in pametne vasi.«
»Razpis za pametna mesta bo prav gotovo pozitivno vplival na razvoj mest in skupnosti. Menim, da gre za velik korak države v smer podpore mestom in občinam na področju izboljšanja digitalizacije,« pravi sogovornica in dodaja, da bodo verjetno kmalu sledili nadaljnji koraki.
»Prepričana sem, da so možnosti za izboljšave in nadgradnjo ukrepov, ki izhajajo iz JR PMIS, vedno zaželene in bodo tudi vključene v nadaljnje aktivnosti države za digitalizacijo občin.« »Za partnerstvo SRIP PMIS je razpis JR PMIS predvsem izziv in obveza, ki nam omogoča možnost tesnejšega sodelovanja s predstavniki mest in občin. Pametna mesta lahko gradijo le prebivalci z ustreznim znanjem in usposobljenostjo. Nič nam ne pomagajo pametne rešitve in produkti, če jih ne znamo uporabljati,« še pravi sogovornica.
