Pomanjkanje ustreznih kadrov je ena glavnih težav panoge IKT v Sloveniji. »Ta težava že načenja razvojno sposobnost slovenskih IKT-podjetij,« pravi Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (ZIT). Dodaja, da podobno pomanjkanje strokovnjakov z digitalnimi kompetencami velja tudi za podjetja v drugih panogah in v državni upravi. »Slovenija danes in v prihodnjih letih potrebuje vsaj trikrat toliko kadrov s področja IKT, kot jih letno diplomira oziroma magistrira,« pa pojasnjuje Andrej Kos, predstojnik Laboratorija za telekomunikacije na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko.
»Potrebe po digitalnih profilih bodo v prihodnjih petih letih naraščale,« pravi Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (DIH Slovenija), kjer so skupaj z mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko naredili raziskavo potreb po kadrih na področju digitalnih profilov v slovenskih organizacijah. Med drugim so podjetja spraševali, kakšno je trenutno stanje zaposlenih digitalnih profilov ter koliko digitalnih profilov bodo potrebovali v prihodnjih petih letih.
Dobra tretjina izmed vseh vprašanih 115 podjetij predvideva 50-100-odstotno povečanje potreb po IKT-strokovnjakih ali drugih digitalnih profilih. Samo v panogi IKT tolikšno povečanje potreb napoveduje 45 odstotkov podjetij, skoraj 10 odstotkov pa jih je ocenilo, da bo rast potreb po digitalnih profilih v prihodnjih petih letih celo več kot stoodstotna.
Občutno premajhen bazen kadrov
Kje bodo podjetja ves ta kader dobila? Kot pravi Katja Mohar Bastar, bodo v prihodnjih petih letih zaposlovala kader, ki je trenutno v zadnji fazi šolanja ali pa je že nekje zaposlen. »To pa nikakor ni dovolj velik bazen IKT-strokovnjakov in drugih digitalnih profilov, ki bi zadostil potrebam trga.«
In kako si lahko IKT-podjetja v takšnih razmerah pomagajo? Kot pravi Šutanovac, težave rešujejo različno. Nekatera več sodelujejo s samostojnimi strokovnjaki na trgu, nekatera kadrujejo mlajše strokovnjake in študente, ki jih "gradijo" dolgoročno, ali podobno "zgradijo" sodelavca, ki izhaja morda iz ekonomske stroke.
Delo na daljavo prinaša nove težave
Dodatna težava je, da zaradi globalizacije nekateri naši strokovnjaki delajo za tuja podjetja na daljavo. Takšno delo postaja med epidemijo še bolj priljubljeno. Na drugi strani je to, kot pravi Šutanovac, tudi priložnost, da slovenska podjetja za bolj rutinska in jasno določena dela na daljavo, ko so potrebe večje, podobno privabljajo kadre iz cenejših držav. »Verjamem tudi, da pomanjkanje kadrov spodbuja sodelovanje med podjetji v smislu, da vsak ne gradi ekipe za vsa področja pri sebi, ampak se bolj specializirajo in več sodelujejo.«
Iskanja rešitev bi se morali lotiti že pred leti
Vsi sogovorniki, s katerimi smo se pogovarjali, pa kot dolgoročno rešitev navajajo prilagoditev šolskega sistema, in sicer tako na osnovno-, srednje- in visokošolski ravni kot pri dodatnem usposabljanju (re-skilling) že zaposlenih, ki se bodo IKT-stroke priučili v poznejših fazah svoje karierne poti. »Dolgoročno je nujno s šolsko reformo zagotoviti ustrezne obvezne predmete računalništva v osnovnih in srednjih šolah, saj so ta znanja pomembna za vse, ne le za tiste, ki se usmerjajo v tehniške študije. Tako bi dobili več dobrih kandidatov za študij računalništva in informatike in sorodne študije,« pravi Šutanovac.
Tudi po mnenju Mojce Ciglarič, dekanje ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko, bi morali začeti uvajati računalniško razmišljanje že v osnovnošolskem izobraževanju, v srednješolskem pa bi morali izboljšati vsebine obveznih računalniških predmetov in povečati fond ur. Pristop k vseživljenjskemu izobraževanju na področju IT bi moral biti po njenem mnenju sistematičen, učiteljem bi bilo treba omogočiti dodatno izobraževanje, pri vsem tem pa bi morali vzporedno graditi tudi sodobno IT-infrastrukturo.
»Ker se tega nismo lotili sistemsko, morajo v gospodarstvu pomanjkanje kadra reševati z uvozom iz tujine in z zaposlovanjem ne popolnoma ustreznih, a podobnih profilov, ki jih sami nadalje izobrazijo,« pravi Ciglaričeva in dodaja, da bi morali pomanjkanje IT-kadra začeti sistemsko reševati že pred leti, ko smo začeli sprejemati strategije o digitalnem razvoju Slovenije.
Ni dovolj le čakati na kadre s fakultet
Prav tako kot pri uvajanju računalništva in programiranja v osnovne šole, se sogovorniki strinjajo še v nečem – za IT je nujno treba navdušiti več deklet. Ustavimo se pri v uvodu zapisani izjavi Andreja Kosa, da v prihodnjih letih potrebujemo vsaj trikrat toliko kadrov s področja IKT, kot jih letno diplomira oziroma magistrira danes. »Faktor 2 dobimo takoj, ko skomuniciramo, da so IKT-poklici zelo primerni tudi za dekleta. Veliko držav ima med dekleti in fanti na področju IKT razmerje pol-pol,« pravi sogovornik.
»Preostali faktor 1,5 pa lahko dobimo, ko bodo vsa podjetja na glas javno večkrat povedala, da tovrstne kadre nujno potrebujejo v vseh naslednjih letih,« nadaljuje Kos. To pomeni, da ne smejo samo čakati na »najboljše«, ki pridejo po petih letih s fakultet. »Povišati bo treba tudi plače in komunicirati, da so tehniški poklici pomembni za uspeh družbe v prihodnosti.«
Z več denarja bi lahko izobrazili več kadrov
Informativni dnevi so tudi letos pokazali, da je zanimanje za vpis na študijske programe s področja informatike in računalništva precej večje, kot je razpisanih mest. Šutanovac pravi, da je treba zato na univerzitetni ravni število vpisnih mest povečati. »Menim tudi, da bi morali te programe narediti mednarodne in s tem privabiti tuje študente, izmed katerih bo po koncu študija marsikdo pri nas tudi poiskal zaposlitev.«
Pa so fakultete sploh sposobne izobraziti toliko več ljudi, kot bi jih v IKT potrebovali? Kos pravi, da ustrezni programi in smeri že obstajajo, v sodelovanju s podjetji pa bi lahko pripravili tudi še nekaj novih. Težava je financiranje. »Povečevanje števila študentov in nove smeri fakultete lahko uvajajo le s sredstvi, ki jih imajo na voljo. Tako žal ne moremo zagotoviti dovolj kadrov za glavna področja.« Po Kosovih besedah bo treba za določena področja, med katerimi je tudi IKT, nameniti dodatna sredstva – tako za dodatne programe oziroma smeri kot za večje število študentov.
Študij le za tiste, ki si ga lahko privoščijo
Na fakulteti za elektrotehniko so na primer pripravili študijski program napredni energetski sistemi (Advanced Power Systems), pri katerem gre za kombinacijo energetike in IKT s ključnimi zelenimi tehnologijami. Ker nimajo sredstev, da bi ga vpeljali v redni program, ga ponujajo samo (tujim) študentom, ki študij plačajo. »Na novem interdisciplinarnem programu Multimedija pa lahko zaradi finančnih omejitev vpišemo le 35 študentk in študentov, čeprav je zelo dobrih prijav najmanj dvakrat več,« pravi Kos in kot značilnost tega programa navade, da se nanj vpiše polovica študentk.
Ker še vsaj pet let ne bo večjega povečanja priliva kadrov na trg, je po Kosovem mnenju ena izmed možnosti, da se zdajšnje kadre, ki so »nadarjeni« za tehniko oziroma IKT, usposobi za delo na tem področju. Na fakulteti za elektrotehniko so na primer v okviru Akademije IKT (ICTA), v okviru katere potekajo strokovna usposabljanja s področja IKT, lani začeli izvajati program harmonizacije in nadgradnje IKT znanj znotraj podjetja ICTA plus, ki traja do dve leti. »To je program za usposabljanje nadarjenih z drugih področij, ki zaradi potreb na trgu vstopajo na področje IKT,« pojasnjuje Kos.
Storitve IKT bodo dražje
Za konec pa še ugotovitev Nenada Šutanovca, ki kaže, da bo celotno gospodarstvo pomanjkanje IKT-kadrov občutilo še na en način. Plače IKT-strokovnjakov se namreč višajo in IKT-podjetja morajo zaradi tega višati cene svojih storitev na domačem trgu, če hočejo zagotavljati dolgoročno razvojno vzdržnost panoge.
